Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem...

1983. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. aprila 2008.

Št. 003-02-4/2008-33

Ljubljana, dne 5. maja 2008

dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVDNEM POSTOPKU (ZPP-D)

1. člen

V Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo) se v tretjem odstavku 11. člena znesek »300.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »1.300 eurov«.

2. člen

V prvem odstavku 30. člena se znesek »2.000.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »20.000 eurov«.

3. člen

31. člen se črta.

4. člen

V prvem odstavku 32. člena se znesek »2.000.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »20.000 eurov«.

5. člen

33. člen se črta.

6. člen

34. člen se črta.

7. člen

V 36. členu se pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda besedilo »razen če je v tem zakonu določeno, da odloča sodnik posameznik«.

8. člen

V 37. členu se v 2. točki za besedilom »za odločanje o« doda besedilo »predlogu za dopustitev revizije,«.

9. člen

V prvem odstavku 38. člena se za besedo »sodišč« doda besedilo »in o predlogih za dopustitev revizije«.

10. člen

V tretjem odstavku 44. člena se za besedo »vrednost« doda besedilo »ali če tožeča stranka navede le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav uveljavlja s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov, pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. člena tega zakona«.

11. člen

V prvem odstavku 71. člena se v prvem stavku črta besedilo »ali predstojniku«, v drugem stavku pa besedilo »ali predstojnika«.

V drugem odstavku se v prvem stavku črta besedilo »ali predstojniku«. V drugem stavku se črta besedilo »ali predstojnika«, pika na koncu stavka pa nadomesti z vejico in doda besedilo »razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča«.

12. člen

V 72. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Stranka lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika, ki postopa v zadevi.«.

Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

Dodajo se novi peti do sedmi odstavek, ki se glasijo:

»Za zahtevo za izločitev se ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nerazumljivih in nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev.

Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata.

Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe.«.

13. člen

V prvem odstavku 73. člena se črta besedilo »ali predstojnik«.

V drugem odstavku se črta besedilo »ali predstojnika«.

14. člen

74. člen se spremeni tako, da se glasi:

»74. člen

Ko sodnik ali sodnik porotnik izve, da se zahteva njegova izločitev, mora takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom v tej zadevi. Če gre za izločitev po 6. točki 70. člena tega zakona ali če oceni, da je zahteva za izločitev po 1. do 5. točki 70. člena tega zakona očitno neutemeljena, lahko opravlja nadaljnja dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča.

Pravdna dejanja, ki jih je opravil izločen sodnik ali sodnik porotnik na podlagi drugega stavka prejšnjega odstavka, od vložitve zahteve za njegovo izločitev nimajo pravnega učinka.«.

15. člen

V prvem odstavku 91. člena se pika na koncu stavka črta in doda besedilo »in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona.«

V drugem odstavku se za besedo »zakona« doda besedilo »oziroma če sam ali njegov zakoniti zastopnik opravlja pravdna dejanja, pa niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona.«

16. člen

V tretjem odstavku 95. člena se znesek »2.000.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »20.000 eurov«.

17. člen

V 98. členu se doda se nov peti odstavek, ki se glasi:

»Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže.«.

Sedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

18. člen

105.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»105.a člen

Ob vložitvi tožbe, nasprotne tožbe, predloga za sporazumno razvezo, tožbe, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, predloga za obnovo postopka, predloga za zavarovanje dokazov pred začetkom pravdnega postopka, predloga za poskus poravnave, vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, pritožbe, predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plačana sodna taksa.

Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena.

Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.«.

19. člen

V 108. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Ne glede na določbe prejšnjega odstavka sodišče nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavrže, če jo je vložil odvetnik.«.

Sedanji drugi do šesti odstavek postanejo tretji do sedmi odstavek.

20. člen

V 112. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»Če se vloga odda v sodni nabiralnik, se šteje čas, ko jo sodni nabiralnik prejme, za trenutek izročitve sodišču, na katerega je naslovljena.«.

Sedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V sedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se beseda »četrtega« nadomesti z besedo »petega«.

Sedanji šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.

V sedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se beseda »sedmega« nadomesti z besedo »osmega«.

21. člen

Za 114. členom se doda nov 114.a člen, ki se glasi:

»114.a člen

S soglasjem strank lahko sodišče strankam in njihovim pooblaščencem dovoli, da se v času naroka nahajajo na drugem mestu in tam opravljajo procesna dejanja, če je zagotovljen zvočni in slikovni prenos iz kraja, na katerem se opravlja narok, v kraj oziroma kraje, na katerem se nahaja oziroma se nahajajo stranke in pooblaščenci ter obratno (videokonferenca).

Pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko sodišče odloči, da se izvede tudi dokaz z zaslišanjem strank in prič ter dokaz z izvedencem.

Zoper sklep sodišča iz prvega in drugega odstavka tega člena ni pritožbe.«.

22. člen

V 115. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo, če ista oseba dvakrat ali večkrat izostane z naroka zaradi zdravstvenih razlogov. Stroški, ki nastanejo zaradi presoje, v primeru upravičene izdaje zdravniškega opravičila bremenijo Zavod za zdravstveno zavarovanje, v primeru neupravičene izdaje pa gredo v breme osebe, za katero se je presojala upravičenost izdaje zdravniškega opravičila.«.

Sedanji drugi do peti odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.

23. člen

V tretjem odstavku 117. člena se beseda »treh« nadomesti z besedo »šestih«.

24. člen

121. člen se črta.

25. člen

V 137. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za pooblaščenca za sprejem pisanj in za začasnega zastopnika, upravičenega za sprejem pisanj. Šteje se, da je vloga stranki vročena, ko je vročena pooblaščencu za sprejem pisanj oziroma začasnemu zastopniku, upravičenemu za sprejem pisanj.«.

26. člen

V prvem odstavku 139. člena se številka »20« nadomesti s številko »22«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, se vroča na naslovu, ki je vpisan v register.«

Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:

»Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.«.

27. člen

Za 139. členom se doda nov 139.a člen, ki se glasi:

»139.a člen

Če imajo vse stranke v postopku pooblaščence, ki so odvetniki, se lahko med postopkom vloge in priloge vročajo neposredno med pooblaščenci. Neposredno vročanje med pooblaščenci se opravi priporočeno po pošti s povratnico ali po elektronski poti v varen poštni predal.

Vročanje se po dogovoru lahko opravi tudi na drug način.

En izvod vloge in dokazilo o vročitvi je treba poslati tudi sodišču.

S soglasjem strank se lahko vročanje opravi na način iz tega člena tudi, če strank ne zastopajo pooblaščenci, ki so odvetniki.«.

28. člen

V prvem odstavku 140. člena se črta drugi stavek.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Če se vroča pisanje na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči, pa tega ni najti tam oziroma se nahaja na delovnem mestu, do katerega vročevalci zaradi organiziranosti delovnega procesa nimajo dostopa, se vroči pisanje osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte, ki je pisanje dolžna sprejeti, ali osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če v to privoli.«.

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Če se naslovnik, ki stanuje v nastanitvenem objektu, namenjenem skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti, ki vključuje 24-urno bivanje (na primer dijaški ali študentski domovi, domovi za ostarele, samski domovi, socialno-varstveni zavodi, bolnišnice) ne najde v takem objektu, in tudi nima samostojnega poštnega predalčnika na tem naslovu, se pisanje vroči osebi, ki je v tem objektu pooblaščena za sprejemanje pošte za stanovalce.«.

Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

29. člen

141. člen se spremeni tako, da se glasi:

»141. člen

Če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, na kar je treba naslovnika na pisanju posebej opozoriti. Na vročilnici in na pisanju navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je pisanje pustil naslovniku, ter se podpiše.

Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi, v katerem je navedeno, kje je pisanje. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih, na kar je treba naslovnika na obvestilu o vročitvi posebej opozoriti. Na obvestilu o vročitvi in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo o vročitvi pustil naslovniku, ter se podpiše. Pošta hrani pisanje 30 dni. Če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne, se pisanje vrne sodišču.

O vročitvi, ki je bila opravljena na način iz tega člena, se takoj obvesti sodišče, ki je vročitev odredilo.

Če subjektu iz tretjega odstavka 139. člena tega zakona ni možno vročiti pisanja na naslovu, ki je vpisan v register, se vročitev opravi na način iz tega člena, s tem da se pisanje iz prvega odstavka tega člena oziroma obvestilo o vročitvi iz drugega odstavka tega člena pusti na naslovu, ki je vpisan v register.«.

30. člen

V sedmem odstavku 141.a člena se besedilo »z dnem, ko je informacijski sistem samodejno poslal naslovniku pisanje v njegov varni poštni predal« nadomesti z besedilom »z dnem poteka tega roka«.

31. člen

V prvem odstavku 142. člena se besedilo »opomin za plačilo sodne takse za tožbo« nadomesti z besedilom »nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105.a člena tega zakona in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan,«.

Tretji, četrti in peti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:

»Če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše.

Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.

O vročitvi, ki je bila opravljena na način iz tega člena, se takoj obvesti sodišče, ki je vročitev odredilo.«.

V šestem odstavku se besedilo »in pravnim osebam« nadomesti z besedilom »in subjektom iz tretjega odstavka 139. člena tega zakona«.

32. člen

143. člen se spremeni tako, da se glasi:

»143. člen

Če se ugotovi, da je tisti, ki naj se mu vroči pisanje, začasno odsoten in da mu osebe, navedene v prvem, drugem in tretjem odstavku 140. člena tega zakona, pisanja ne morejo pravočasno izročiti oziroma da se ne bo mogel pravočasno seznaniti s pisanjem, ki se vroča v skladu s 141. in 142. členom tega zakona, se pisanje vrne sodišču z navedbo, kje je naslovnik in kdaj se vrne.

Če se ugotovi, da tisti, ki naj se mu vroči pisanje, dejansko ne prebiva na naslovu, na katerem naj bi se opravila vročitev, oziroma je naslovnik neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za več kot tri mesece, se pisanje vrne sodišču z navedbo, da naslovnik dejansko ne živi na naslovu, na katerem je bil opravljen poskus vročitve, oziroma da je neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za več kot tri mesece.

Sodišče pridobi podatke o tem, ali je naslov, na katerem je bil opravljen poskus vročitve, enak naslovu za vročanje, ki je prijavljen v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča (v nadaljnjem besedilu: naslov za vročanje).

Če je naslov za vročanje enak, se vročitev opravi tako, da se na naslovu za vročanje pusti obvestilo o vročitvi, ki vključuje pouk o posledicah vročitve, in o tem, da je pisanje možno dvigniti na sodišču. Vročitev se šteje za opravljeno 15. dan po tem, ko je bilo obvestilo puščeno na naslovu za vročanje.

Če je naslov za vročanje drugačen, se ponovna vročitev pisanja opravi na naslovu za vročanje v skladu s 140., 141. in 142. členom tega zakona, pri čemer pisanje vsebuje pouk o posledicah vročitve na ta naslov. Če vročitev ni možna iz razlogov iz drugega odstavka tega člena, se na tem naslovu pusti obvestilo o vročitvi iz prejšnjega odstavka, pisanje pa se vrne sodišču. V tem primeru se vročitev šteje za opravljeno 15. dan po tem, ko je bilo obvestilo puščeno na naslovu za vročanje.

Vročitev na način iz četrtega in petega odstavka tega člena ni veljavna, če je nasprotna stranka v postopku vedela za dejanski naslov naslovnika ali naslov, na katerega bi po dogovoru med njo in naslovnikom bilo treba opraviti vročitev, ali če je vedela za razlog naslovnikove odsotnosti, pa tega ni sporočila sodišču.«.

33. člen

V 144. členu se besedilo »odrasel član njegovega gospodinjstva oziroma pooblaščena oseba ali delavec državnega organa in pravne osebe« nadomesti z besedilom »tisti, ki bi bil pisanje zanj po tem zakonu dolžan sprejeti«.

34. člen

Za 146. členom se doda nov 146.a člen, ki se glasi:

»146.a člen

Če je treba vlogo vročiti v tujino v tujem jeziku, sodišče pozove stranko, katere vloga se vroča, da založi stroške za prevod ali predloži overjeni prevod vloge v jezik, v katerem bo vloga lahko vročena. To velja tudi za priloge.

Če stranka ne ravna v skladu z navodilom iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je vloga umaknjena.«.

35. člen

Četrti odstavek 149. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Če se vročitev opravi po tretjem odstavku 142. člena tega zakona, se na vročilnici navede dan, ko je bilo obvestilo puščeno naslovniku, in dan, ko je bilo pisanje izročeno sodišču oziroma pošti.«.

36. člen

Nadnaslov nad 168. členom se spremeni tako, da se glasi: »Oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse«.

37. člen

168. člen se spremeni tako, da se glasi:

»168. člen

V pravdnem postopku se glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodne takse.

Takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, so del pravdnih stroškov.

Takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, mora plačati nasprotnik te stranke.

Sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti naloži plačilo taks stranki iz prejšnjega odstavka.

Če stranka, ki je bila oproščena plačila taks, v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse. Plačilo takse naloži stranki sodišče prve stopnje.«.

38. člen

169. člen se črta.

39. člen

170. člen se črta.

40. člen

171. člen se črta.

41. člen

172. člen se črta.

42. člen

173. člen se črta.

43. člen

Za 178. členom se doda novo Trinajsto a poglavje in nov 178.a člen, ki se glasi:

»Trinajsto a poglavje

IZVRŠEVANJE DENARNIH KAZNI

178.a člen

Denarne kazni, ki jih izreče sodišče na podlagi tega zakona, izvrši na predlog sodišča, ki je izreklo kazen, pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Sklep sodišča o izrečeni denarni kazni se šteje za izvršilni naslov.«.

44. člen

Četrti odstavek 180. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Če tožeča stranka ob vložitvi tožbe predlaga oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, sodnik o predlogu odloči takoj, najpozneje pa v 15 dneh.«.

45. člen

Na koncu prvega odstavka 185. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Šteje se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča.«.

V tretjem odstavku se črta besedilo »oziroma je kljub nasprotovanju toženca dovolilo spremembo,«.

46. člen

V prvem odstavku 188. člena se besedilo »spusti v obravnavanje glavne stvari« nadomesti z besedilom »z vložitvijo odgovora na tožbo spusti v obravnavanje glavne stvari«.

47. člen

V drugem odstavku 206. člena se črta besedilo »ali je bil storjen gospodarski prestopek«.

48. člen

209. člen se spremeni tako, da se glasi:

»209. člen

Mirovanje postopka nastane, če se obe stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta. Mirovanje postopka se začne z dnem, ko stranki to naznanita sodišču.«.

49. člen

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D)

Časovnica