Pravilnik o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v...

1886. Pravilnik o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompost

Na podlagi prvega in drugega odstavka 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – ZON, 22/00 – ZJS in 67/02 – ZV-1) izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrico za gospodarstvo in ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

PRAVILNIK
o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompost

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta pravilnik določa obvezna ravnanja in druge pogoje predelave biološko razgradljivih odpadkov v kompost (v nadaljnjem besedilu: kompostiranje) ter pogoje in ukrepe v zvezi z načrtovanjem, gradnjo in obratovanjem kompostarn.

(2)

Za vprašanja v zvezi s kompostiranjem in splošnimi pogoji predelave odpadkov, ki niso posebej urejeni s tem pravilnikom, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.

2. člen

Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za:

-

hišno kompostiranje,

-

kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora na kraju nastanka na kmetijskih zemljiščih, v vrtnarijah in drevesnicah ter zemljiščih parkov, zelenic ali površin, namenjenih športu ali rekreaciji in

-

kompostiranje živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 in 2.

3. člen

Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:

1.

biološko razgradljiv odpadek je vsak odpadek, ki je anaerobno ali aerobno razgradljiv, tako kot kuhinjski odpadki, zeleni vrtni odpad, papir ali karton;

2.

dajanje na trg je dejanje, s katerim je kompost prvič dan na trg proti plačilu ali brezplačno z namenom za uporabo ali nadaljnjo prodajo;

3.

dobavitelj komposta je pravna ali fizična oseba, ki kot proizvajalec komposta, uvoznik komposta ali trgovec daje kompost na trg. Za dobavitelja šteje tudi uvoznik ali proizvajalec komposta, če je sam končni uporabnik uvoženega oziroma proizvedenega komposta;

4.

higienizacija odpadkov je toplotna obdelava biološko razgradljivih odpadkov pri kompostiranju z namenom uničenja vegetativnih oblik človeških, živalskih in rastlinskih patogenih organizmov v procesu nastajanja komposta tako, da je tveganje prenosa bolezni pri nadaljnji obdelavi, prodaji ali uporabi komposta zanemarljivo;

5.

hišno kompostiranje je kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, ki nastajajo v posameznemu gospodinjstvu kot kuhinjski odpadki ali zeleni vrtni odpad, in raba tako proizvedenega komposta na vrtu, ki pripada temu gospodinjstvu;

6.

kompost je biološko stabilen, higieniziran, humusu podoben material, brez motečih vonjav, bogat z organsko snovjo, ki nastane s kompostiranjem in ustreza kakovostnim zahtevam predpisa, ki ureja vnos rastlinskih hranil v tla;

7.

kompostarna je tehnološka enota in oprema, namenjena kompostiranju vključno z opremo za čiščenje odpadnih vod, ki nastajajo pri kompostiranju;

8.

kompostiranje je nadzorovana, avtotermična in termofilna biotična aerobna razgradnja ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov in njihova predelava v kompost ob delovanju mikro in makro organizmov;

9.

kompostiranje na kraju nastanka je kompostiranje na kraju nastanka biološko razgradljivih odpadkov;

10.

kompostiranje na prostem je kompostiranje v kupih, kjer se biološko razgradljivi odpadki občasno z mehanskimi sredstvi obračajo z namenom, da se poveča poroznost kupa in homogenost odpadkov;

11.

mala komunalna kompostarna je kompostarna z letno zmogljivostjo predelave, ki ne presega 100 t neobdelanih biološko razgradljivih odpadkov in je namenjena kompostiranju odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in javnih zelenih površin ter biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zeleni vrtni odpad z namenom, da proizvedeni kompost sami porabijo na svojih vrtovih ali javnih zelenih površinah naselja, v katerem je ta kompostarna. Za kuhinjske odpadke iz gospodinjstva štejejo tudi kuhinjski odpadki, ki nastajajo v kuhinjah ali pri razdeljevanju obrokov nosilca živilskih dejavnosti in jih v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z organskimi kuhinjskimi odpadki, ni treba prepuščati zbiralcu kuhinjskih odpadkov;

12.

mešanica kompostov z drugimi snovmi je mešanica:

-

kompostov z neobdelanimi biološko razgradljivimi odpadki rastlinskega izvora,

-

kompostov z živinskimi in drugimi gnojili in

-

kompostov z zemljino, šoto, mineralnimi surovinami, odpadnim kalcijevim karbonatom ali mulji, ki nastanejo pri mehčanju vode;

13.

nezaželene primesi v kompostu so delci plastike, stekla, kovin in podobnih nerazgradljivih materialov razen peska, proda in drobnega kamenja;

14.

upravljavec kompostarne ali upravljavec male komunalne kompostarne je pravna ali fizična oseba, ki upravlja kompostarno ali malo komunalno kompostarno, in je odgovorna za njeno obratovanje;

15.

zaprto kompostiranje je kompostiranje v zaprtih reaktorjih, v katerih je proces kompostiranja pospešen z optimalno izmenjavo zraka in nadzorom vsebnosti vode in temperature;

16.

zeleni vrtni odpad so odpadki rastlinskega izvora iz vrtov in parkov kot so odpadne veje, trava in listje razen odpadkov od čiščenja površin, žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine;

17.

živalski stranski proizvodi kategorije 1, 2 in 3 so biološko razgradljivi odpadki, ki so razvrščeni v tri kategorije živalskih stranskih proizvodov v skladu s predpisi na področju veterine, ki urejajo zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi.

II. VRSTE BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV

4. člen

(1)

Kompostirati je dovoljeno samo biološko razgradljive odpadke, določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je hišno kompostiranje in kompostiranje v mali komunalni kompostarni prepovedano za živalske stranske proizvode kategorije 3, med katere se uvrščajo:

-

odpadki živalskega izvora s številko 02 01 02, 02 01 99, 02 02 02, 02 02 03, 02 02 99, 02 05 01 in 19 06 06 iz klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu, ki ureja ravnanje z odpadki, in

-

organski kuhinjski odpadki, ki so v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, razvrščeni med ločene frakcije komunalnih odpadkov s številko 20 01 08 iz klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu, ki ureja ravnanje z odpadki, in jih je treba v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z organskimi kuhinjskimi odpadki, prepuščati zbiralcu kuhinjskih odpadkov.

III. ZAHTEVE ZA KOMPOSTIRANJE

5. člen

Upravljavec kompostarne ali upravljavec male komunalne kompostarne mora zagotoviti, da se:

-

biološko razgradljivi odpadki predajo v kompostiranje takoj po prevzemu ali pa začasno skladiščijo tako, da ni škodljivih vplivov na okolje in zaposlene,

-

zabojniki in posode ter vozila za prevoz biološko razgradljivih odpadkov redno čistijo in razkužujejo na posebej urejenem prostoru kompostarne,

-

sistematično izvajajo preventivni ukrepi za varstvo pred pticami, glodalci, mrčesom in drugimi škodljivci na podlagi dokumentiranega programa zatiranja škodljivcev,

-

za vse dele in območja kompostarne izdela načrt čiščenja in razkuževanja, ki se nanaša tako na opremo, čistila in način čiščenja ter razkuževanja, čiščenje in razkuževanje kompostarne pa se izvaja skladno z načrtom čiščenja in razkuževanja,

-

na območju kompostarne redno izvajajo higienski pregledi opreme in celotnega območja kompostarne, izvedene higienske preglede in rezultate pregledov pa beleži,

-

naprave in oprema kompostarne vzdržuje v dobrem operativnem stanju, merilna oprema pa redno umerja.

6. člen

(1)

Kompostiranje mora potekati tako, da je v obdobju več tednov zagotovljena visoka stopnja biotske aktivnosti pri temperaturi v termofilnem območju in pri primernih razmerah tako glede vodnih in zračnih lastnosti kot vsebnosti hranil in njihovega medsebojnega razmerja.

(2)

V času kompostiranja se mora vsa količina komposta izpostaviti določeni temperaturi, in sicer:

-

55 °C pri kompostiranju na prostem za čas najmanj dveh tednov, pri čemer je treba petkrat premešati celotno količino komposta,

-

65 °C pri kompostiranju na prostem za čas najmanj enega tedna, pri čemer je treba dvakrat premešati celotno količino komposta ali

-

60 °C pri zaprtem kompostiranju za čas najmanj enega tedna.

7. člen

(1)

Ves čas kompostiranja je treba zagotavljati merjenje temperature v kompostu in shranjevanje podatkov o izvedenih meritvah.

(2)

Pogostost meritev in število mernih mest se določi glede na vrsto biološko razgradljivih odpadkov in čas trajanja kompostiranja v dovoljenju iz 12. člena tega pravilnika, pri čemer se upošteva, da je treba temperaturo izmeriti najmanj enkrat dnevno v obdobju kompostiranja, ko mora biti kompost izpostavljen temperaturi večji od 55 °C, in najmanj enkrat na teden v ostalem obdobju kompostiranja.

(3)

Podatke o izvedenih meritvah temperature je treba za vsak zaključen proces kompostiranja shraniti za obdobje najmanj dveh let.

(4)

Meritve temperature iz prejšnjih odstavkov tega člena je treba posredovati inšpektorju, pristojnemu za nadzor po tem pravilniku, če ta to zahteva.

8. člen

(1)

Kakovost komposta se vrednoti na podlagi rezultatov meritev parametrov komposta, na podlagi katerih se ugotavlja izpolnjevanje kakovostnih zahtev komposta v skladu s predpisom, ki ureja vnos rastlinskih hranil v tla.