Uredba o Krajinskem parku Goričko

4505. Uredba o Krajinskem parku Goričko

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 49. člena zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03 – UPB1) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o Krajinskem parku Goričko

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(namen)

(1)

Z namenom, da se zavarujejo naravne vrednote ter ohrani biotska raznovrstnost in krajinska pestrost ter omogočajo razvojne možnosti prebivalstva na Goričkem, se ustanovi Krajinski park Goričko (v nadaljnjem besedilu: park).

(2)

Namen ustanovitve parka je tudi povezovanje gospodarskega in socialnega razvoja na območju parka ter čezmejno sodelovanje.

2. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba določa območje parka, pravila ravnanja oziroma varstvene režime v parku, način izvajanja javne službe upravljanja parka, nadzora v parku in druga ravnanja, povezana z namenom iz te uredbe.

(2)

S to uredbo se določijo tudi razvojne usmeritve v parku, ki upoštevajo načelo trajnostnega razvoja.

II. OBMOČJE PARKA

3. člen

(meja parka)

(1)

Meje parka so določene na državni topografski karti v merilu 1 : 25000 in se podrobneje prikažejo na digitalnem katastrskem načrtu na parcelo natančno.

(2)

Zapisa prikaza mej iz prejšnjega odstavka se hranita pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pri lokalnih skupnostih na območju parka in pri upravljavcu parka.

(3)

Meje parka so prikazane tudi na publikacijski karti v merilu 1 : 200000, ki je sestavni del te uredbe.

III. RAZVOJNE USMERITVE

4. člen

(razvojne usmeritve)

Na območju parka se v okviru namena ustanovitve parka spodbuja trajnostni razvoj ob hkratnem zagotavljanju razvojnih možnosti prebivalstva, ki se uresničujejo zlasti:

-

s spodbujanjem razvoja podeželja in naravi prijaznih oblik kmetovanja, ki je usklajeno z varstvom naravnih vrednot in kulturne dediščine, ter ohranjanjem biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti, pospeševanjem pridelovanja starih sort kulturnih rastlin in gojenjem avtohtonih pasem domačih živali kot tudi njihovih produktov,

-

s spodbujanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, izboljšanjem kmetijske infrastrukture in ohranitvijo naselij,

-

z okolju prijaznim turizmom in rekreacijo, izboljšanjem turistične infrastrukture z gradnjo prenočitvenih zmogljivosti, pri čemer se obiskovalce usmerja na ekološko manj občutljiva območja,

-

z urejanjem prostora in obnovo vasi, tako da se ohranja krajinska pestrost, izboljša okoljska, cestna in energetska infrastruktura ter omogočajo dopolnilne dejavnosti in nova delovna mesta,

-

z varstvom kulturne dediščine,

-

z uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri, tako da se ohranja njihova ekosistemska vrednost in obnovljivost ter da se ohranjajo življenjski prostori prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste) in naravne vrednote.

5. člen

(ukrepi)

(1)

Razvojne usmeritve se uresničujejo zlasti z naslednjimi ukrepi:

-

omogočanjem sodelovanja prebivalstva na območju parka pri pridobivanju finančnih sredstev iz različnih občinskih, državnih in meddržavnih virov,

-

usmerjanjem sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma organizacij v varstvene in razvojne projekte, usklajene z namenom ustanovitve parka,

-

vzpodbujanjem razvoja tistih gospodarskih in drugih dejavnosti, ki s sonaravnim načinom izkoriščanja naravnih dobrin zagotavljajo gospodarski in socialni razvoj,

-

izobraževanjem in ozaveščanjem prebivalstva na območju parka in nudenjem strokovne pomoči le-temu.

(2)

Razvojne usmeritve in ukrepi se podrobneje določijo v načrtu upravljanja parka.

6. člen

(razvojni program)

(1)

Za območje parka se pripravi skupni razvojni program parka, skladno s predpisi o spodbujanju regionalnega razvoja in ob upoštevanju načrta upravljanja parka.

(2)

Skupni razvojni program parka se kot celota usklajuje z regionalnim razvojnim programom Pomurske statistične regije.

(3)

V programskem odboru Pomurske statistične regije je zastopan tudi predstavnik upravljavca parka.

IV. PRAVILA RAVNANJA IN VARSTVENI REŽIMI

7. člen

(naravovarstvene naloge)

V parku se izvajajo naslednje naravovarstvene naloge:

-

skrb za ohranjanje oziroma vzpostavljanje take rabe zemljišč, izvajanja dejavnosti in posegov, ki varuje naravne vrednote in biotsko raznovrstnost,

-

ohranjanje oziroma vzpostavljanje takega stanja v prostoru, ki zagotavlja ugodno stanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst,

-

ohranjanje za park značilne mozaične krajine in

-

druge naloge, ki varujejo naravne vrednote in ohranjajo biotsko raznovrstnost ter krajinsko pestrost in so v skladu z načrtom upravljanja parka.

8. člen

(varstveni režimi)

(1)

Na območju parka se ne izvajajo posegi, opravljajo dejavnosti ali se ne ravna v obsegu in na način, ki bi lahko ogrozil namen ustanovitve parka oziroma škodljivo vplival na naravne vrednote v taki meri, da bi se bistveno spremenile tiste lastnosti, ki so pomembne za njihovo ohranitev, biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost v parku ter pomembneje ogrožal njegovo ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost, zlasti pa ni dovoljeno:

-

posegati v življenjske prostore ogroženih oziroma mednarodno varovanih rastlinskih in živalskih vrst na način, ki bi poslabšal njihovo ugodno stanje,

-

posegati v habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju tako, da bi se krnila njihova ekosistemska vrednost in funkcija ali povzročila fragmentacija sklenjenih površin,

-

izvajati ukrepe, ki bi spreminjali vodni režim, obliko struge ali stanje priobalnih zemljišč tako, da se poslabšajo ekološke razmere, razen za potrebe oskrbe s pitno vodo, za varstvo pred škodljivim delovanjem voda ter za potrebe kmetijstva na način, ki v največji možni meri ohranja ugodne ekološke razmere,