ZZDT – Zakon o zaposlovanju in delu tujcev...

3058. Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z o razglasitvi zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT)

Razglašam zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 14. julija 2000.

001-22-125/00

Ljubljana, dne 24. julija 2000.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O ZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV (ZZDT)

I. POGLAVJE

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Vsebina zakona

(1)

S tem zakonom se določajo pogoji, pod katerimi se lahko tujec zaposli ali dela v Republiki Sloveniji, če z mednarodnimi sporazumi ni drugače določeno.

(2)

Tujec je zaposlen v Republiki Sloveniji, kadar je na podlagi pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki ima sedež ali prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma ima v skladu s tem zakonom status samozaposlene osebe.

(3)

Za delo tujcev se po tem zakonu šteje opravljanje storitev, ki se izvajajo s tujci in druge oblike dela tujcev, ki temeljijo na pogodbah o delu oziroma drugih civilnopravnih pogodbah, ki se časovno omejeno izvajajo na ozemlju Republike Slovenije.

2. člen

Opredelitev pojmov

Za potrebe tega zakona imajo posamezni pojmi naslednji pomen:

(1)

Tujec je oseba, ki nima državljanstva Republike Slovenije.

(2)

Begunec je oseba, ki ji je priznana pravica do azila po zakonu, ki ureja azil.

(3)

Oseba brez državljanstva je tujec, ki ga nobena država v skladu s svojimi pravnimi akti nima za svojega državljana.

(4)

Delodajalec je pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ter drug subjekt, določen z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ki zaposluje fizično osebo na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

(5)

Delavec je fizična oseba, ki ima na podlagi pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem sklenjeno delovno razmerje in jo delodajalec na tej podlagi obvezno socialno zavaruje.

(6)

Sezonsko delo je občasna oblika dela, odvisna od menjave letnih časov.

(7)

Delovni migrant je delavec s stalnim prebivališčem v drugi državi, ki je zaposlen ali opravlja delo v Republiki Sloveniji, in se najmanj enkrat tedensko vrača v kraj stalnega prebivališča.

(8)

Samozaposlena oseba je fizična oseba, ki si sredstva za preživljanje zagotavlja s samostojnim delom, ki ga opravlja na podlagi vpisa v ustrezni, z zakonom predpisani register, in je zavezanec za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje, oziroma se sama pridruži zavarovanju.

(9)

Poslovodni delavec je fizična oseba, ki je po zakonu ali aktu pravne osebe pooblaščena za vodenje poslov, in je vpisana v ustrezni register.

(10)

Prepuščeni delavec je delavec, ki ga delodajalec za plačilo prepusti v organizacijo in delovni proces tretjim osebam za določen čas, na podlagi pogodbe o prepustitvi.

(11)

Napoteni delavec je fizična oseba, ki je v delovnem razmerju pri tujem delodajalcu v času izvajanja pogodbene storitve na ozemlju Republike Slovenije, in zanj delodajalec plačuje prispevke za socialno zavarovanje.

(12)

Tuje podjetje je fizična ali pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima prebivališče oziroma sedež zunaj Republike Slovenije.

(13)

Tržna prisotnost: po tem zakonu se šteje, da je tuje podjetje tržno prisotno v državi, kadar ima na ozemlju Republike Slovenije podružnico ali drugo organizacijsko obliko poslovanja, registrirano po predpisih Republike Slovenije, ali gospodarsko družbo z najmanj 50% lastniškim deležem ali je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe povezana v gospodarsko interesno združenje.

(14)

Gibanje oseb znotraj združb: pomeni začasno premestitev fizične osebe, ki dela pri tuji pravni osebi z glavnim sedežem poslovanja izven Republike Slovenije, v organizacijsko enoto te pravne osebe, registrirano v Republiki Sloveniji.

(15)

Čezmejna storitev je storitev, ki jo na ozemlju Republike Slovenije na podlagi pogodbe z domačo pravno osebo izvaja tuje podjetje.

(16)

Poslovni obiskovalec je tuja fizična oseba, ki biva v Republiki Sloveniji, ne da bi pridobivala dohodek v Republiki Sloveniji ali neposredno opravljala javno prodajo ali storitve, temveč samo sodeluje na poslovnih sestankih, vzpostavlja poslovne stike, vključno s pogajanji v zvezi z opravljanjem storitev ali podobnih dejavnosti, vključno s tistimi, ki so v zvezi s pripravami na tržno prisotnost tujega podjetja v Republiki Sloveniji. Tovrstne aktivnosti v državi so časovno omejene na 90 dni v šestih mesecih, šteto od dneva prvega vstopa.

3. člen

Uporaba zakona

(1)

Določbe tega zakona veljajo za vse tujce, če s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom ni drugače določeno.

(2)

Določbe tega zakona se ne uporabljajo za:

1.

tujce, ki delajo na podlagi zakona, s katerim se ureja začasno zatočišče;

2.

tujce, ki so po mednarodnem pravu upravičeni do privilegijev in imunitete in razpolagajo s posebnim dokumentom, ki ga izda ali evidentira pristojno ministrstvo za zunanje zadeve;

3.

tujce, ki v državi opravljajo storitve v okviru ustreznih dvostranskih ali večstranskih mednarodnih sporazumov ali sporazumov z Evropsko unijo ali mednarodnimi organizacijami o strokovno tehnični pomoči, izobraževanju, izpopolnjevanju ali raziskovanju, ali opravljajo storitve v okviru projektov, ki se izvajajo skladno z navedenimi sporazumi, in so prijavljeni pri pristojnem ministrstvu za znanost in tehnologijo oziroma ministrstvu za šolstvo in šport;

4.

tujce, ki so kot poročevalci za tuje medije ali tuji dopisniki akreditirani v Republiki Sloveniji;

5.

tujce, ki opravljajo duhovniški poklic v okviru ustanovljenih verskih skupnosti in tujce, ki organizirajo oziroma vodijo karitativno in humanitarno dejavnost v okviru registriranih organizacij in verskih skupnosti;

6.

tujce, ki na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za obrambo ali ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve opravljajo storitve za potrebe obrambe in varnosti države in osebe, ki se strokovno izpopolnjujejo na teh področjih;

7.

tujce, ki so člani posadke ladij, posadke letal ali zaposleni v podjetjih cestnega in železniškega transporta, ki imajo sedež podjetja, pri katerem so zaposleni, registriran v tujini;

8.

tujce, ki so v skladu z zakonom vpisani v sodni register v Republiki Sloveniji kot ustanovitelji, družbeniki ali člani nadzornih svetov družb in niso poslovodni delavci;

9.

poslovne obiskovalce;

10.

tujce in njihovo spremljevalno tehnično osebje, ki kot predavatelji sodelujejo na organiziranih strokovnih srečanjih, predstavljajo znanstvene dosežke oziroma občasno sodelujejo pri njihovem izvajanju;

11.

tujce, ki imajo v Republiki Sloveniji status vajenca, dijaka ali študenta in na tej podlagi opravljajo vajeništvo ali študentsko delo ter tujce, ki opravljajo vajeništvo ali študentsko delo na podlagi sporazumov o izmenjavi študentov oziroma dijakov;

12.

tujce, ki nepridobitno opravljajo delo v okviru organiziranih mladinskih taborov in drugih občasnih oblik sodelovanja mladih na mednarodni ravni, ki jih organizirajo pooblaščene organizacije, šole, institucije, ministrstva ali lokalne skupnosti;

13.

tujce, ki osebno opravljajo storitve ustvarjanja s področja kulture kot udeleženci kulturnih delavnic, srečanj, kolonij ali drugih kulturnih dogodkov ali kot poročevalci o njih; kot ustvarjalci in poustvarjalci s področja glasbene, glasbeno-scenske, plesne in baletne umetnosti; s področja literarnih umetnosti; s področja fotografske, video in filmske umetnosti; s področja umetnosti elektronskih medijev; kot spremljajočo instruktažno, poročevalsko, organizacijsko in tehnično osebje ter kot strokovnjaki s področja varovanja kulturne dediščine, knjižničarstva, arhivistike in ustvarjalne kulture.

14.

tujce, ki sodelujejo na športnih in šahovskih prireditvah.

V primeru dvoma glede storitev ustvarjanja s področja kulture iz prejšnjega stavka da mnenje minister, pristojen za kulturo;

(3)

Določbe tega zakona se ne uporabljajo za državljane držav članic Evropske unije, če je z mednarodnim sporazumom vzajemno omogočen prost dostop do trga dela in zaposlovanja in prost pretok storitev, ki se izvajajo z napotenimi delavci ter druge oblike dela po tem zakonu.

4. člen

Temeljne določbe

(1)

Državni zbor Republike Slovenije z resolucijo o migracijski politiki določi temelje politike zaposlovanja in dela tujcev, ki se izvaja v skladu s tem zakonom in z mednarodnimi sporazumi, na bilateralni in multilateralni ravni.

(2)

Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) v skladu s sprejeto politiko zaposlovanja in dela tujcev sklepa mednarodne sporazume, s katerimi določa pogoje za gibanje delavcev in pretok storitev med državami podpisnicami sporazuma in sprejema ukrepe za zaščito domačega trga dela, določene s tem zakonom.

(3)

Tujci, za katere se uporabljajo določbe tega zakona, se lahko zaposlijo ali delajo v Republiki Sloveniji pod pogojem, da imajo delovno dovoljenje in da je zavezanec za prijavo dela prijavil delo tujca v skladu z določbami tega zakona. V primerih, določenih v tem zakonu, je izjemoma dopustno delo tujcev samo na podlagi potrdila o prijavi dela.

(4)

Potrdilo o prijavi dela na predpisanem obrazcu je dokument, s katerim se dokazuje legalnost dela tujcev v državi.

(5)

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o delu, sklenjena s tujcem, ki nima delovnega dovoljenja, je nična.

(6)

Tujec sme v Republiki Sloveniji opravljati samo tisto delo, za katero mu je bilo izdano delovno dovoljenje.

(7)

Delodajalec tujca, za katerega je pridobil dovoljenje za zaposlitev oziroma dovoljenje za delo, ne sme prepustiti na delo k drugi pravni ali fizični osebi, razen v primerih, določenih z zakonom.

(8)

Delodajalec na tujca ne sme prenašati finančnih bremen v zvezi s pridobivanjem delovnih dovoljenj oziroma urejanjem delovnega razmerja, ki so po tem zakonu oziroma drugih predpisih določena kot strošek delodajalca.

(9)

Delodajalec, ki mu zakon dovoljuje opravljanje dejavnosti prepuščanja dela delavcev drugemu uporabniku, ne sme zaposlovati tujcev, ki nimajo dovoljenja za stalno prebivanje v državi.

(10)

Kadar je delodajalec fizična oseba s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ni registrirana za opravljanje dejavnosti, sme zaposliti tujo fizično osebo ali z njo skleniti pogodbo o delu le pod pogojem, da tujec že ima dovoljenje za prebivanje v državi na drugih podlagah. Ta določba ne velja za fizično osebo, ki je lastnik ali zakupnik kmetije ali gozda oziroma kmetijskega zemljišča, ki lahko za sezonsko delo v kmetijstvu najame tudi tujce, ki še nimajo dovoljenja za prebivanje v državi.

(11)

Tuji delodajalec, ki v Republiki Sloveniji izvaja čezmejne storitve z napotenimi delavci, je v času izvajanja storitev v državi dolžan upoštevati slovensko delovnopravno zakonodajo.

(12)

Pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji so pri sklepanju pogodb s tujimi pogodbenimi partnerji, ki vključujejo delo tujcev, dolžne upoštevati določbe tega zakona glede pogojev, pod katerimi se tujcem izdajo delovna dovoljenja.

II. POGLAVJE

OMEJITEV ŠTEVILA TUJCEV NA TRGU DELA

5. člen

Določitev najvišjega števila tujcev

(1)

Vlada v skladu z migracijsko politiko in ob upoštevanju stanja in gibanja na trgu dela letno določi kvoto delovnih dovoljenj (v nadaljevanju: kvota), s katero omeji število tujcev na trgu dela.

(2)

Kvoto vladi predlaga minister, pristojen za delo, v soglasju z drugimi ministri, pristojnimi za posamezna področja dejavnosti, ob predhodni pridobitvi mnenja pristojnih zbornic in reprezentativnih sindikatov na ravni države.

(3)

V kvoto se ne vštevajo tujci, ki imajo na podlagi sporazuma z Evropsko unijo enak položaj kot državljani Republike Slovenije, tujci, za katere s tem zakonom niso predpisana delovna dovoljenja, tujci z osebnim delovnim dovoljenjem in poslovodni delavci.

(4)

Kvota se razdeli za naslednje namene:

1.

zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji,

2.

napotene tujce v Republiko Slovenijo,

3.

usposabljanje in izpopolnjevanje,

4.

sezonsko delo tujcev,

5.

individualne storitve tujcev.

(5)

Kvota iz prvega odstavka tega člena letno ne sme presegati 5% aktivnega prebivalstva Republike Slovenije, po podatkih Urada za statistiko.

(6)

V kvoto iz prvega odstavka tega člena se vštevajo tudi kvote, ki jih Republika Slovenija dogovori z mednarodnimi sporazumi z državami, katerih državljani niso izenačeni z državljani Republike Slovenije.

(7)

Vlada lahko poleg kvote določi tudi omejitve in prepovedi zaposlovanja ali dela tujcev po regijah, področjih dejavnosti, podjetjih in poklicih, kakor tudi omeji ali prepove pritok novih tujih delavcev v celoti ali iz določenih regionalnih področij, kadar je to utemeljeno z javnim ali splošnim gospodarskim interesom.

(8)

Razlogi za sprejem ukrepov iz prejšnjega odstavka so naslednji:

1.

sprejem mednarodnega sporazuma, na podlagi katerega se zmanjšajo potrebe po zaposlovanju tujih delavcev,

2.

naraščajoči trendi brezposelnosti,

3.

zmanjšanje potreb po tujih delavcih zaradi programov aktivne politike zaposlovanja,

4.

ocena, da se tujci po izteku veljavnosti dovoljenj ne bodo mogli vrniti v matično državo,

5.

zahteve pristojne zbornice ali reprezentativnih sindikatov na ravni države, utemeljene z izgubo delovnih mest v posameznih sektorjih.

(9)

Vlada lahko sprejme tudi posebne ukrepe za omejitev števila samozaposlenih tujcev po posameznih področjih dejavnosti, če ima povečano samozaposlovanje tujcev za posledico naraščanje domače brezposelnosti v tej dejavnosti.

(10)

Pobudo za sprejem ukrepov iz prejšnjega odstavka lahko da pristojni minister, poklicno združenje, pristojna zbornica ali reprezentativni sindikati na ravni države.

(11)

Posamično medletno odstopanje navzgor od kvote je izjemoma dopustno, če vlada ugotovi, da za to obstaja javni gospodarski interes. Vlada v navedenem primeru določi obseg in trajanje tovrstnih prekoračitev, na predlog pristojne zbornice v soglasju z reprezentativnimi sindikati na ravni države, ministrstvom, pristojnim za delo in ministrstvom, pristojnim za področje dejavnosti, v okviru katere naj bi bila dopustna izjema.

(12)

Vlada lahko določi, da se v primerih mednarodnih razpisov delovna dovoljenja izdajo izven kvote, brez preverjanja stanja na trgu dela. V navedenih primerih vlada določi število tujih delavcev in druge potrebne pogoje v skladu s tem zakonom.

(13)

Organi, ki odločajo o registraciji tujcev za opravljanje samostojne poklicne ali druge oblike dela v okviru pridobitne dejavnosti, ki je povezana s statusom samostojnega podjetnika posameznika, so pri vpisovanju tujcev v ustrezne registre dolžni upoštevati omejitve in ukrepe, ki jih sprejme vlada.

6. člen

Določitev prioritet

(1)

Kvota, ki jo vlada določi za posamezne namene, se razdeli po naslednjem vrstnem redu:

1.

veljavna delovna dovoljenja,

2.

delovna dovoljenja, ki se izdajajo na podlagi mednarodnih sporazumov, ki vključujejo že dogovorjene kvote,

3.

nova delovna dovoljenja.

(2)

Pri izdaji delovnih dovoljenj za novo zaposlovanje se prednostno obravnavajo naslednje kategorije tujcev:

1.

tujci, katerim se delovno dovoljenje izda neodvisno od stanja in razmer na trgu dela,

2.

ožji družinski člani slovenskih državljanov in tujcev z dovoljenjem za prebivanje v Republiki Sloveniji,

3.

tujci, s strokovno izobrazbo, na področju deficitarnih poklicev,

4.

delovni migranti iz sosednjih držav.

7. člen

Prepoved novega zaposlovanja ali dela

(1)

Novo zaposlovanje ali delo tujcev ni dopustno, kadar ima negativne učinke na prestrukturiranje gospodarstva in zaposlenost.

(2)

V skladu s prejšnjim odstavkom se delodajalcem s sedežem v Republiki Sloveniji zavrnejo vloge za izdajo delovnih dovoljenj v naslednjih primerih:

1.

če je delodajalec pred vložitvijo vloge za pridobitev delovnega dovoljenja za tujca, skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod za zaposlovanje) vložil pisno obvestilo o prenehanju potreb po delu večjega števila delavcev;

2.

če je delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge za pridobitev delovnega dovoljenja za tujca odpuščal delavce, zaposlene za nedoločen čas;

3.

če je delodajalec zavrnil zaposlitev brezposelne osebe, ki je ustrezala zahtevanim pogojem, objavljenim na zavodu za zaposlovanje;

4.

če je bila delodajalcu v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge za izdajo delovnega dovoljenja izrečena kazen za prekršek po določbah 37., 38., 40., 41., 46. ali 49. člena tega zakona oziroma kazen za prekršek po predpisih o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno;

5.

če je delodajalec izkazal negativne rezultate poslovanja iz preteklega leta oziroma je plače delavcem izplačeval pod nivojem, določenim s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti oziroma drugače kršil delovnopravno zakonodajo ali ni poravnaval obveznosti v obliki davkov in prispevkov;

6.

če delodajalec kot novoustanovljena gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik še ne more izkazati pozitivnih rezultatov poslovanja iz preteklega leta;

7.

če je delodajalec kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik v obdobju enega leta pred vložitvijo vloge za pridobitev delovnega dovoljenja za tujca pridobil sredstva državnih pomoči iz državnega proračuna za ohranitev produktivnih delovnih mest.

(3)

Omejitve iz prejšnjega odstavka, razen v primeru iz 4. točke, se ne upoštevajo, če gre za zaposlitve strokovnjakov z najmanj višješolsko izobrazbo, sorodnikov delodajalca v ravni vrsti, kakor tudi delavcev specifičnih poklicev in znanj, ki jih ni mogoče pridobiti s šolanjem in usposabljanjem v državi.

III. POGLAVJE

DELOVNA DOVOLJENJA

8. člen

Splošne določbe

(1)

Delovno dovoljenje je dokument, na podlagi katerega lahko domači ali tuji delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o delu, oziroma opravlja drugo delo s tujcem v skladu z določbami tega zakona.

(2)

Delovno dovoljenje se izda kot osebno delovno dovoljenje, dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo.

(3)

Osebno delovno dovoljenje se izda za določen ali nedoločen čas.

(4)

Dovoljenje za zaposlitev se praviloma izda za dobo do enega leta, če s tem zakonom ni drugače določeno.

(5)

Dovoljenje za delo se izda z različno časovno omejitvijo, odvisno od namena, za katerega je bilo izdano.

(6)

Delovno dovoljenje se praviloma izda na vlogo delodajalca, če s tem zakonom ni drugače določeno.

(7)

Za isto časovno obdobje je tujcu lahko izdano le eno delovno dovoljenje.

(8)

Delovno dovoljenje se tujcu odvzame in razveljavi, če:

1.

je tujcu prenehalo dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje,

2.

je tujec odsoten iz Republike Slovenije več kot šest mesecev v nepretrganem trajanju, razen v primeru, ko je v tujino napoten z nalogom delodajalca ali je odsoten zaradi izobraževanja, bolezni, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka,

3.

tujec opravlja delo, za katero mu ni bilo izdano delovno dovoljenje.

2.

točka tega odstavka se ne uporablja za tujce z osebnim delovnim dovoljenjem za nedoločen čas.

(9)

Minister, pristojen za delo, predpiše postopke in dokazila za odločanje o izdaji delovnih dovoljenj, ter obliko in vsebino posamezne vrste delovnega dovoljenja.

(10)

Vlogi za izdajo delovnega dovoljenja je potrebno priložiti izjavo vlagatelja, da ni bil kaznovan za prekršek po tem zakonu oziroma, da ni bil prejemnik državne pomoči iz državnega proračuna za ohranitev produktivnih delovnih mest.

(11)

V primeru, da delodajalec iz kakršnihkoli razlogov ne sklene delovnega oziroma pogodbenega razmerja s tujcem, ali prekine delovno oziroma pogodbeno razmerje s tujcem pred iztekom veljavnosti delovnega dovoljenja, je dolžan delovno dovoljenje vrniti organu, ki ga je izdal. Enaka obveznost velja za samozaposleno osebo v primeru, da preneha opravljati dejavnost pred iztekom veljavnosti dovoljenja.

9. člen

Pristojni organi

(1)

Postopke v zvezi z izdajo, prenehanjem veljavnosti in odvzemom delovnih dovoljenj, ter v zvezi z izdajo potrdil, predpisanih s tem zakonom, izvaja zavod za zaposlovanje v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku.

(2)

O pritožbah zoper odločbe in ukrepe, ki jih na prvi stopnji izda zavod za zaposlovanje, odloča ministrstvo, pristojno za delo.

(3)

Postopke v zvezi s pogoji za registracijo oziroma izbrisom tujca, ki samostojno opravlja poklicno ali drugo gospodarsko dejavnost iz registra, izvajajo organi in pristojne zbornice v skladu s posebnimi zakoni.

10. člen

Osebno delovno dovoljenje

(1)

Osebno delovno dovoljenje je obnovljiva ali stalna oblika delovnega dovoljenja, ki v času veljavnosti tujcu omogoča prost dostop do trga dela.

(2)

Za osebno delovno dovoljenje lahko zaprosi tujec, ki izpolnjuje pogoje iz tega zakona in begunec.

(3)

Osebno delovno dovoljenje se izda za čas, določen s tem zakonom, neodvisno od stanja in razmer na trgu dela.

(4)

Tujec, ki pridobi osebno delovno dovoljenje, se lahko zaposli pri kateremkoli delodajalcu oziroma se lahko tudi samozaposli, če izpolnjuje druge, z zakonom predpisane pogoje.

(5)

Tujec z osebnim delovnim dovoljenjem, ki išče zaposlitev, je pri iskanju zaposlitve izenačen z državljani Republike Slovenije in se lahko vključi v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje.

(6)

Tujec, ki želi opravljati samostojno poklicno dejavnost ali gospodarsko dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik oziroma voditi posle v osebni gospodarski družbi, mora predhodno pridobiti delovno dovoljenje, ki se mu izda v skladu s tem zakonom. Dovoljenje je vezano izključno na namen, za katerega je bilo izdano.

(7)

Za osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta lahko zaprosi:

1.

begunec,

2.

tujec, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za samozaposlitev.

Ob nespremenjenih pogojih se delovno dovoljenje ponovno izda za enako obdobje, razen v primeru iz 2. točke tega odstavka, ko zavod za zaposlovanje lahko zavrne vlogo za izdajo delovnega dovoljenja, če je bil prosilec v času veljavnosti predhodnega dovoljenja kaznovan za prekršek, po določbah 37., 46. ali 49. člena tega zakona.

(8)

Za osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let lahko zaprosi:

1.

ožji družinski član slovenskega državljana, ki ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje za dobo najmanj treh let, če je pred tem najmanj tri leta že bival v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje,

2.

ožji družinski član tujca, z osebnim delovnim dovoljenjem za nedoločen čas, ki ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje za dobo najmanj treh let, če je pred tem najmanj tri leta že bival v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje,

3.

tujec, ki je v Republiki Sloveniji pet let neprekinjeno zaposlen pri istem delodajalcu in ni bil kaznovan za prekršek po tem zakonu,