5437. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih
Na podlagi 33. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za šolstvo in šport
P R A V I L N I K
o plačilih staršev za programe v vrtcih
Ta pravilnik ureja postopek za uveljavljanje znižanega plačila staršev za programe predšolske vzgoje v vrtcih, ki izvajajo javno službo, lestvico plačilnih razredov in določa dohodke in premoženje, ki se upoštevajo za določitev plačila, kot tudi način njihovega izkazovanja in ugotavljanja.
Ceno programov predšolske vzgoje krijejo starši oziroma zakoniti zastopniki otroka (v nadaljnjem besedilu: starši) in občina.
Občina krije del cene programa za:
-
otroke, katerih starši imajo na njenem območju stalno prebivališče,
-
otroke, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče skupaj z enim od staršev,
-
otroke tujcev, katerih vsaj eden od staršev ima na njenem območju začasno prebivališče in je zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji.
Plačilo staršev določi občina na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje bruto mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno bruto plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine.
V posameznem plačilnem razredu plačajo starši določen odstotek cene programa.
Starši plačajo največ 80% cene programa, v katerega je vključen otrok. Plačilo 80% cene je polno plačilo.
Starši lahko uveljavljajo znižano plačilo programa, ki se določi po naslednji lestvici:
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|Plačilni |Če znaša bruto mesečni dohodek na |Znaša plačilo |
|razred |družinskega člana v % od bruto povprečne |naslednji odstotek |
| |plače na zaposlenega v RS v preteklem |od cene programa |
| |koledarskem letu | |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
| 1. |do 25% |10% |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
| 2. |nad 25% do 35% |20% |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
| 3. |nad 35% do 45% |30% |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
| 4. |nad 45% do 55% |40% |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
| 5. |nad 55% do 70% |50% |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
| 6. |nad 70% do 90% |60% |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
| 7. |nad 90% do 110% |70% |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
| 8. |nad 110% |80% |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
Če družina poleg premoženja, ki ga določa drugi odstavek 32.a člena zakona o vrtcih, razpolaga še z drugim premoženjem, katerega vrednost presega:
-
42.000 eurov, se plačilo, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, poveča za en plačilni razred,
-
84.000 eurov, se plačilo, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, poveča za dva plačilna razreda,
-
125.000 eurov, se plačilo, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, poveča za tri plačilne razrede.
Če premoženje družine presega vrednost 210.000 eurov, je plačilo staršev 80% cene programa.
Ne glede na določilo četrtega in petega odstavka tega člena lahko občina v izjemnih primerih v skladu z 32. členom Zakona o vrtcih pri določitvi plačila upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine in:
-
določi višje plačilo, kot bi izhajalo iz določitve plačila na podlagi četrtega odstavka tega člena, če ugotovi, da je dejanski socialni položaj družine bistveno boljši kot bi izhajal iz njenega izkazanega dohodka;
-
določi nižje plačilo oziroma izjemoma določi oprostitev plačila, kot bi izhajalo iz določitve plačila na podlagi četrtega odstavka tega člena, če ugotovi, da kljub večjemu izkazanemu dohodku družina živi v težkih socialnih razmerah.
Če je v vrtec vključen več kot en otrok iz družine, starši za starejše otroke plačujejo za en razred nižjo ceno.
Določilo prejšnjega odstavka se ne uporablja, če je staršem določeno plačilo v višini prvega plačilnega razreda.
Mesečni dohodek na družinskega člana se izračuna iz letnega dohodka družine.
Letni dohodek družine je vsota bruto dohodkov, ki so jih družinski člani prejeli v preteklem koledarskem letu. V ta dohodek se štejejo obdavčljivi in neobdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, prejeti v obdobju preteklega koledarskega leta, razen:
-
dodatka za pomoč, postrežbo in varstvenega dodatka;
-
dohodkov, ki jih prejema oseba za oskrbo otroka v rejniški družini (materialni stroški za rejenca);
-
prejemkov za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini;
-
pomoči ob rojstvu otroka;
-
dodatka za nego otroka;
-
sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarne nesreče.
V dohodek družine po tem pravilniku se upoštevajo preživnine, do katere so upravičeni družinski člani v višini izvršljivega pravnega naslova in prejete pokojnine. Preživnina se v dohodek družine ne upošteva le v primeru, ko vlagatelj dokaže, da je upravičenec ne prejema.
Izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova, ki jih izplača posamezni družinski član, se pri ugotavljanju letnega dohodka družine odštejejo.
Kot bruto dohodek se upošteva dohodek, ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri dohodnine, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
Pri dohodkih, pri katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih stroškov oziroma dejanskih stroškov, se kot bruto dohodek upošteva dohodek, zmanjšan za normirane stroške oziroma dejanske stroške, kot so razvidni iz odločbe o odmeri dohodnine.
Katastrski dohodek se kot eden izmed dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti upošteva brez znižanj in olajšav, ugotovljen na podlagi potrdila o višini katastrskega dohodka zavezanca in priznanih oprostitvah brez znižanj in olajšav. Če dohodek od kmetijstva ustvarja več oseb, solastnikov, uporabnikov ali uživalcev zemljišča, se v dohodek vlagateljeve družine všteva sorazmerni del katastrskega dohodka, glede na število članov družine.
Kot dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, brez upoštevanj znižanj in olajšav, povečan za zavarovalno osnovo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Samostojnim ustvarjalcem na področju kulture, ki jim je priznana pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, se dohodek poveča za zavarovalno osnovo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana se upoštevajo naslednji družinski člani, ki imajo v odnosu do vlagatelja za znižano plačilo položaj:
-
zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
-
otroka, pastorka, otroka zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja ali posvojenca, ki živi z vlagateljem v skupnem gospodinjstvu in ga je ta ali njegov zakonec ali zunajzakonski partner dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja,
-
vnuka, nečaka, varovanca, ki nima staršev, ali je staršem odvzeta roditeljska pravica, kadar živi z vlagateljem v skupnem gospodinjstvu in ga je ta dolžan preživljati,
-
staršev vlagatelja, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, če jih je dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja.