Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO) |...

5391. Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z o razglasitvi zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO)

Razglašam zakon o žičniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. novembra 2003.

001-22-107/03

Ljubljana, dne 9. decembra 2003.

Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r.

Z A K O N O ŽIČNIŠKIH NAPRAVAH ZA PREVOZ OSEB (ZŽNPO)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon določa zahteve glede varnosti konstrukcije žičniških naprav, pogoje za graditev žičniških naprav, zahteve glede načina in varnosti obratovanja žičniških naprav, pogoje javnega prevoza oseb po žičniških napravah in gospodarske javne službe tega prevoza ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.

2. člen

(javni interes za graditev žičniških naprav)

Graditev žičniških naprav je zaradi njihovega pomena za pospeševanje razvoja turizma in rekreativnih dejavnosti, za gospodarski in splošni družbeni razvoj manj razvitih in demografsko ogroženih območjih in zaradi smotrne ter okolju prijazne rabe prostora za postavitev žičniške naprave, v javnem interesu.

3. člen

(uporaba zakona)

(1)

Določbe tega zakona se uporabljajo za žičniške naprave, ki so namenjene za prevoz oseb, ne glede na to, ali gre za napravo, ki je namenjena prevozu nedoločenega kroga oseb (javni prevoz) ali pa je namenjena določeni skupini uporabnikov.

(2)

Žičniške naprave, ki so namenjene prevozu stvari in izpolnjujejo varnostne zahteve iz II. poglavja tega zakona, se lahko izjemoma uporabijo za prevoz oseb:

-

če je tak prevoz nujno potreben zaradi delovnega procesa (npr. zaradi vzdrževanja in podobno);

-

če gre za prevoz v zvezi z nalogami zaščite in reševanja;

-

v drugih nujnih in izjemnih primerih.

(3)

Ta zakon se ne uporablja za rudniške žičniške naprave za prevoz ljudi in za žičniške naprave, ki se uporabljajo kot delovne priprave, katerih konstrukcija in obratovanje je urejeno s posebnimi predpisi.

4. člen

(vrste in podsistemi žičniških naprav)

(1)

Žičniške naprave za prevoz oseb se glede na tehnološke značilnosti delijo na:

1.

vzpenjače;

2.

žičnice:

a)

nihalne žičnice,

b)

krožne žičnice:

-

krožne žičnice, kjer so vozila obratovalno ločljivo pritrjena na vrv,

-

krožne žičnice, kjer so vozila obratovalno neločljivo pritrjena na vrv,

c)

žičnice, ki pozimi delujejo kot vlečnice;

3.

vlečnice:

a)

stalne vlečnice (ki so fiksno postavljene na neki lokaciji),

b)

začasno postavljene (montažne vlečnice z nizko vodeno vrvjo).

(2)

Žičniške naprave so glede na obratovalno tehnične in vzdrževalno tehnične zahteve sestavljene iz naslednjih podsistemov:

1.

vrvi in vrvnih zvez;

2.

pogonov in zavor;

3.

strojne opreme:

a)

napenjalne naprave,

b)

pogonska postaja,

c)

oprema proge;

4.

vozil, ki so sestavljena iz:

a)

kabin, sedežev ali vlečnih naprav,

b)

nosilnih sklopov,

c)

pogonskih naprav,

d)

prižemk;

5.

elektrotehničnih naprav:

a)

krmilne, kontrolne in varnostne naprave,

b)

komunikacijska in informacijska oprema,

c)

oprema za zaščito pred strelo;

6.

reševalne opreme:

a)

fiksna reševalna oprema,

b)

prenosna reševalna oprema.

5. člen

(evidence)

(1)

Ministrstvo, pristojno za promet vodi evidenco žičniških naprav in vseh, s tem zakonom določenih subjektov, ki vplivajo na varnost obratovanja žičniških naprav. V evidenci se vodijo podatki, določeni s tem zakonom.

(2)

V evidenci žičniških naprav se vodijo naslednji podatki:

-

podatki o tehničnih in tehnoloških lastnostih žičniških naprav,

-

podatki o prometu, kontrolah in izrednih dogodkih na žičniških napravah,

-

podatki o obratovalnih dovoljenjih in upravljavcih žičniških naprav.

(3)

Natančno vsebino podatkov iz prejšnjega odstavka in način ter dinamiko njihovega posredovanja predpiše ministrica ali minister, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: minister).

(4)

V evidenci subjektov, ki vplivajo na varnost žičniških naprav se vodijo naslednji podatki:

-

podatki o pooblastilih vodij obratovanja (ime in priimek, EMŠO, stalno bivališče, datum opravljenega izpita),

-

podatki o pooblaščenih izobraževalnih organizacijah,

-

podatki o organih za zagotavljanje skladnosti,

-

podatki o pooblastilih izvajalcev strokovno tehničnih pregledov,

-

podatki o koncesijah za izvajanje javnega prevoza po žičniških napravah.

(5)

Podatki iz drugega in četrtega odstavka tega člena se vodijo ves čas, ko je posamezna žičniška naprava vpisana v evidenco žičniških naprav. V obliki arhiva se podatki hranijo še pet let od dne, ko je bila žičniška naprava odstranjena.

(6)

Podatki iz drugega in četrtega odstavka tega člena, razen osebnih podatkov, se lahko posredujejo drugim organom, če to zahtevajo in je njihova zahteva povezana izključno z dejavnostjo, s katero se ukvarjajo subjekti, katerih podatki se vodijo v evidencah iz tega člena.

6. člen

(pomen izrazov)

V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.

Žičniška naprava je naprava za prevoz oseb v vozilih oziroma za vlečenje z vlečnimi napravami, ki jih nosi oziroma vleče ena ali več vrvi in ni dvigalo (lift) ali poševno dvigalo. Kolikor ni izrecno v tem zakonu drugače določno, pomeni izraz žičniška naprava žičniško napravo za prevoz oseb.

2.

Sklop žičniške naprave je bodisi sestavni del, skupina sestavnih delov, delni sistem ali kompletni sistem žičniške naprave. Sklopi so praviloma strojniški sklopi, lahko pa pripadajo področjem gradbeništva, elektrotehnike, pnevmatske ali hidravlične opreme oziroma avtomatizaciji in krmiljenju.

3.

Varnostni sklop pomeni vsak sestavni del, skupina sestavnih delov, delni sistem ali kompletni sistem žičniške naprave in vsako enoto, ki je vgrajena v žičniško napravo za zagotovitev varnostne funkcije in je bila identificirana z varnostno analizo, njena napaka pa ogroža varnost ali zdravje oseb, bodisi uporabnikov, obratovalnega osebja ali tretjih oseb.

4.

Žičnica je žičniška naprava, pri kateri vozila nosi ena ali več vrvi. Pojem žičnice je neodvisen od načina premikanja vrvi, funkcije vrvi, načina priključevanja vozil na vrv ter vrste vozil.

5.

Nihalna žičnica je žičnica, pri kateri vozila vozijo med postajami na nihalni način; nihalne žičnice so navadno opremljene z dvema zaprtima voziloma ali dvema skupinama vozil, ki so trajno pritrjene na vlečno oziroma transportno vrv.

6.

Krožna žičnica je žičnica, pri kateri se vozila premikajo vedno v isti smeri; pritrditev vozil na vrv je lahko izvedena s fiksno ali vklopljivo prižemko.

7.

Vzpenjača je žičniška naprava, pri kateri se vozila vlečejo s pomočjo ene ali več vrvi po vozišču na tleh ali trdni konstrukciji; praviloma se vozila premikajo na kolesih različnih izvedb, ki so prilagojena vozišču.

8.

Vlečnica je žičniška naprava, ki vleče osebe na smučeh ali drugi primerni opremi s pomočjo vlečne naprave po vlečni poti; pritrditev vlačila na vrv je lahko s fiksno ali vklopljivo prižemko.

9.

Obratovanje je tehnološki proces v katerem se izvaja prevoz oseb z žičniškimi napravami zgrajenimi za te namene.

10.

Upravljavka ali upravljavec (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za obratovanje žičniških naprav.

11.

Pritrditev na vrv je sklop vozila ali vlačila za neposredno pritrditev na vrvno zanko; povezava je lahko fiksna ali vklopljiva.

II. VARNOST KONSTRUKCIJE ŽIČNIŠKIH NAPRAV

7. člen

(varovalni pas žičniških naprav)

Varovalni pas žičniške naprave obsega prostor pod žičniško napravo in pas na obeh straneh tega prostora, v katerem je zaradi delovanja žičniške naprave ogrožena varnost ljudi in premoženja. Širina in višina varovalnega pasu se določi glede na tehnične lastnosti naprave in druge vplivne okoliščine v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja skladno s predpisom ministra.

8. člen

(potek proge)

(1)

Potek proge žičniške naprave je potrebno izbrati tako, da je ugoden za obratovanje in zagotavlja varnost žičniške naprave.

(2)

Izogibati se je potrebno področij, ki so izpostavljena snežnim plazovom, padajočemu kamenju, zemeljskim plazovom, močnemu vetru, žledu in nevarnosti požarov.

9. člen

(varnostna analiza in varnostno poročilo)

(1)

Na zahtevo pravne ali fizične osebe, ki želi graditi žičniško napravo ali njene pooblaščene zastopnice oziroma zastopnika (v nadaljnjem besedilu: zastopnik) se za vsako načrtovano žičniško napravo, podsistem ali varnostni sklop, izdela varnostna analiza, ki zajema vse varnostne vidike sistema in njegove okolice v zvezi s projektiranjem, izvedbo in obratovanjem žičniške naprave. Varnostna analiza omogoča na podlagi preteklih izkušenj prepoznati verjetna tveganja, do katerih lahko pride med obratovanjem.

(2)

V varnostni analizi je potrebno upoštevati vse predvidene načine obratovanja. Analizo je potrebno izvesti po priznani ali uveljavljeni metodi ter pri tem upoštevati najsodobnejšo tehnologijo in celovitost določene žičniške naprave.

(3)

Varnostna analiza mora zajeti tudi varnostne naprave in njihov vpliv na žičniško napravo in z njo povezane podsisteme, ki jih varnostne naprave sprožijo. Varnostne naprave morajo delovati tako, da:

-

zaznajo okvare, napake ali izpad delovanja in samodejno zagotovijo, da žičniške naprave ostanejo v stanju, ki zagotavlja varnost bodisi v načinu zasilnega obratovanja bodisi v stanju mirovanja ob prekinitvi obratovanja ter da so redundantne (varnostno funkcijo za določen sklop zagotavlja več varnostnih naprav) in pod nadzorom ali

-

so take, da je verjetnost izpada delovanja predvidljiva in da glede varnosti delovanja dosegajo kriterije za varnostne naprave iz prve alinee tega odstavka.

(4)

Varnostna analiza je podlaga za izdelavo seznama tveganj in nevarnih situacij in za določitev seznama varnostnih sklopov. Na osnovi rezultatov varnostne analize se izdela varnostno poročilo. Varnostno poročilo je povzetek nevarnosti in nevarnih dogodkov pri obratovanju. Na osnovi varnostnega poročila je določen seznam varnostnih sklopov.

(5)

Varnostne analize z varnostnim poročilom izdelujejo pravne osebe ali podjetnice posameznice oziroma podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: podjetniki posamezniki), ki projektirajo žičniške naprave in pripadajoče elektronske sklope ter pravne osebe in podjetniki posamezniki iz 55. člena tega zakona.

10. člen

(varnostni sklopi)

(1)

Varnostni sklopi morajo izpolnjevati temeljne zahteve:

-

glede posameznih elementov infrastrukture žičniških naprav,

-

glede vrvi, pogonov in zavor ter mehanskih in električnih naprav,

-

glede vozil in vlečnih naprav,

-

glede opreme za uporabnike,

-

obratovalno-tehnične zahteve in

-

da je izvedena varnostna analiza.

(2)

Varnostni sklopi se lahko dajo v obratovanje samo, če so pravilno vgrajeni in vzdrževani ter uporabljeni za predvidene namene. Zagotavljati morajo, da žičniška naprava ne ogroža zdravja ali varnosti oseb ter varnosti premoženja.

(3)

Varnostni sklopi za uporabo v žičniških napravah se lahko dajo v promet in vgrajujejo v žičniške naprave ter uporabljajo v njih le, če so v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.

(4)

Podrobnejše zahteve iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.

11. člen

(skladnost varnostnih sklopov)

(1)

Varnostni sklopi žičniških naprav, razen varnostnih sklopov iz 15. člena tega zakona, se lahko dajo v promet in vgrajujejo v žičniške naprave ter uporabljajo v njih le, če so opremljeni z znakom skladnosti CE in jim je priložena izjava o skladnosti.

(2)

Izjava o skladnosti se izda, če je za varnostni sklop ugotovljena skladnost na način, določen s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanim predpisom ministra. Izjava o skladnosti varnostnega sklopa mora vsebovati naslednje podatke:

-

firma in sedež proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika, pri čemer mora pooblaščeni zastopnik navesti tudi firmo in sedež proizvajalca,

-

opis varnostnega sklopa (znamka, tip, ipd.),

-

podrobne podatke o uporabljenem postopku za pridobitev izjave o skladnosti, ki so opredeljeni v predpisu ministra,

-

vse ustrezne določbe, s katerimi mora biti sklop skladen in zlasti določbe v zvezi s pogoji za uporabo,

-

ime in naslov vseh organov za ugotavljanje skladnosti, ki so sodelovali v postopku pridobivanja izjave o skladnosti in datum certifikata o ocenjevanju s podrobnimi podatki o trajanju in pogojih veljavnosti tega certifikata, kadar je to potrebno,

-

napotilo na primerne usklajene standarde, kadar je to primerno,

-

podpis pooblaščene osebe proizvajalca ali njenega pooblaščenega zastopnika.

(3)

Izjava o skladnosti in spremljajoča tehnična dokumentacija mora biti datirana in podpisana. Sestavljena mora biti v slovenskem jeziku ali v enem od uradnih jezikov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti).

(4)

Preden se da določen varnostni sklop v promet v Republiki Sloveniji mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, ali tisti, ki daje varnostni sklop v promet:

-

predložiti varnostni sklop v postopek presoje skladnosti,

-

na varnostni sklop namestiti znak skladnosti CE in sestaviti izjavo o skladnosti.

(5)

Postopek ugotavljanja skladnosti varnostnega sklopa opravlja organ za ugotavljanje skladnosti na zahtevo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika ali tistega, ki daje varnostni sklop v promet.

(6)

Če za varnostni sklop veljajo tudi drugi predpisi, ki tudi predvidevajo nameščanje znaka skladnosti CE, znak pomeni, da se predvideva tudi skladnost varnostnega sklopa z določbami teh drugih predpisov.

(7)

Obveznosti iz tega člena veljajo tudi za osebe, ki izdelujejo varnostne sklope za lastno uporabo.

12. člen

(znak skladnosti CE)

(1)

Kolikor je varnostni sklop opremljen z znakom skladnosti CE, mora to biti na sklopu razločno vidno. Kolikor to ni mogoče, mora biti na varnostni sklop trdno pripeta etiketa.

(2)

Opremljanje varnostnih sklopov z dodatnimi oznakami, ki bi lahko privedle do zmede v zvezi z znakom skladnosti CE, je prepovedano. Druge oznake so lahko nameščene kolikor ne vplivajo na vidnost in čitljivost znaka skladnosti CE.

(3)

Obliko znaka CE predpiše minister.

13. člen

(podsistemi žičniških naprav)

Podsistemi žičniških naprav so lahko v prometu le, če pripomorejo k temu, da naprave, v katere so vgrajeni, izpolnjujejo zahteve iz predpisa ministra iz 19. člena tega zakona in če ob strokovni vgradnji, strokovnem vzdrževanju in med predvidenim obratovanjem zagotavljajo varnost obratovanja žičniških naprav in s tem varnost ljudi in premoženja.

14. člen

(skladnost podsistemov)

(1)

V promet se lahko dajejo, vgrajujejo ter uporabljajo v žičniških napravah le podsistemi, ki jim je priložena izjava o skladnosti in predpisana tehnična dokumentacija.

(2)

Izjavo o skladnosti podsistema mora sestaviti proizvajalka ali proizvajalec (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec) ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki je ustanovljen v Skupnosti, ali kadar take osebe ni, vsaka fizična ali pravna oseba, ki da podsistem na trg.

(3)

Izjava o skladnosti se izda, če je za podsistem ugotovljena skladnost na način, kot ga predpiše minister. Izjava o skladnosti podsistema in spremljajoča tehnična dokumentacija morata vsebovati naslednje podatke:

-

firma in sedež pravne osebe oziroma ime in naslov osebe, ki je naročila ugotavljanje skladnosti,

-

opis podsistema,

-

ime in naslov organa za ugotavljanje skladnosti, ki je izvedel ocenjevanje,

-

vse ustrezne določbe, s katerimi mora biti podsistem usklajen, zlasti vsakršne omejitve ali pogoje za obratovanje,

-

izid ugotavljanja skladnosti, ki je izveden skladno s predpisom ministra o načinu ugotavljanja skladnosti podsistemov,

-

podatke o pooblaščeni osebi proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika ali kadar take osebe ni, podatke o fizični ali pravni osebi, ki da podsistem na trg.

(4)

Izjava in spremljajoča tehnična dokumentacija morata biti datirani in podpisani. Sestavljeni morata biti v slovenskem jeziku ali v enem od uradnih jezikov Skupnosti.

(5)

Postopek za ugotavljanje skladnosti podsistemov na zahtevo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika, ali tistega, ki daje podsistem v promet, opravlja organ za ugotavljanje skladnosti.

15. člen

(tehnične inovacije)

(1)

Varnostni sklopi ali podsistemi, ki so bili projektirani in vgrajeni v žičniško napravo ob uporabi inovativnega pristopa (tehnična inovacija), se lahko dajo v obratovanje na podlagi dovoljenja pristojnega ministra.

(2)

Minister izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka le, če varnostni sklopi ali podsistemi žičniške naprave, ki so bili konstruirani kot tehnične inovacije, dosegajo vsaj enako stopnjo varnosti, kot to zahtevajo veljavni predpisi za varnostne sklope in podsisteme žičniške naprave, kar mora biti ugotovljeno z varnostnim poročilom, izdelanim v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.

(3)

Dovoljenje izda minister za vsak primer vgradnje ali uporabe varnostnega sklopa oziroma podsistema iz prejšnjega odstavka in z njim določi pogoje, s katerimi se zagotovijo temeljne zahteve glede varnosti na predlog pooblaščene organizacije.

16. člen

(obveznost v zvezi z dokumentacijo)

Varnostno analizo, izjavo o skladnosti in spremljajočo tehnično dokumentacijo v zvezi z varnostnimi sklopi in podsistemi žičniške naprave mora pridobiti pravna ali fizična oseba, ki ima namen graditi žičniške naprave ali njen pooblaščen zastopnik, kopija teh listin pa se hrani pri žičniški napravi.

17. člen

(organi za ugotavljanje skladnosti)

(1)

Organe za ugotavljanje skladnosti varnostnih sklopov in podsistemov žičniških naprav določi z odločbo minister, pristojen za trg, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, v skladu z zakonom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti in na njihovi podlagi izdanimi predpisi.

(2)

Organi za ugotavljanje skladnosti morajo izpolnjevati minimalne pogoje, ki jih določa ta zakon.

18. člen

(minimalni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati organi [br] za ugotavljanje skladnosti)

(1)

Organ za ugotavljanje skladnosti, njegova direktorica ali direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor) in osebje, ki je odgovorno za izvajanje postopkov verifikacije, ne morejo biti:

-

projektantka ali projektant, proizvajalec, dobaviteljica ali dobavitelj ali monterka ali monter varnostnih sklopov ali podsistemov, ki so predmet ugotavljanja skladnosti,

-

pooblaščeni zastopnik subjektov iz prejšnje alinee,

-

fizična ali pravna oseba, ki te varnostne sklope ali podsisteme daje na trg.

(2)

Organi za ugotavljanje skladnosti neposredno in tudi kot pooblaščeni zastopniki ne smejo posegati v projektiranje, proizvodnjo, konstrukcijo, trženje, servisiranje ali obratovanje varnostnih sklopov ali podsistemov, ki so predmet ugotavljanja skladnosti. To ne izključuje možnosti za izmenjavo tehničnih podatkov med proizvajalcem in organom za ugotavljanje skladnosti.

(3)

Organ za ugotavljanje skladnosti in njegovo osebje, zadolženo za ugotavljanje skladnosti mora izvajati postopke verifikacije z največjo stopnjo strokovne odgovornosti in tehnične usposobljenosti, brez pritiskov in vzpodbud, posebej finančnih, ki bi lahko vplivale na presojo ali rezultate pregledov. Slednje se še posebej nanaša na pritiske in vzpodbude posameznikov ali skupin, ki so zainteresirane za rezultate ugotavljanja skladnosti.

(4)

Organ za ugotavljanje skladnosti mora zagotoviti ustrezno usposobljeno osebje, ki mu omogoča ustrezno izvajanje administrativnih in tehničnih nalog, ki se nanašajo na postopke ugotavljanja skladnosti. Razpolagati mora tudi z opremo, ki mu omogoča izvajanje posebnih postopkov ugotavljanja skladnosti.

(5)

Osebje, ki je odgovorno za ugotavljanje skladnosti, mora imeti:

-

tehnično in strokovno usposobljenost,

-

zadostno znanje in izkušnje za izvajanje preizkusov,

-

sposobnost izdelave certifikatov, zapisnikov in poročil potrebnih za potrjevanje rezultatov preizkusov.

(6)

Zagotovljena mora biti nepristranskost osebja, ki je zadolženo za ugotavljanje skladnosti.

(7)

Organ za ugotavljanje skladnosti mora imeti zavarovano odgovornost za strokovno opravljeno delo, razen v primeru, da je odgovornost zavarovana s strani države na podlagi zakona ali če je država sama neposredno odgovorna za ugotavljanje skladnosti.

(8)

Osebje organa za ugotavljanje skladnosti zavezuje poklicna tajnost (razen do pristojnih organov države, kjer izvaja svoje dejavnosti) v zvezi z vsemi podatki, ki jih pridobi pri opravljanju svojih nalog na podlagi tega zakona.

19. člen

(predpisi ministra)

Žičniške naprave morajo biti konstruirane, morajo obratovati in biti vzdrževane v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ki jih predpiše minister.

III. KONCESIJA ZA GRADITEV ŽIČNIŠKE NAPRAVE

1. Splošne določbe

20. člen

(obveznost koncesije za graditev)

(1)

Za graditev žičniške naprave mora investitor pridobiti koncesijo za graditev, s katero investitor pridobi pravico zgraditi in obratovati z žičniško napravo skladno s koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo.

(2)

Za rekonstrukcijo žičniške naprave, s katero se poveča dolžina ali bistveno spremeni zmogljivost te naprave, je potrebno v skladu z določbami tega zakona:

-

oceniti potrebo po rekonstrukciji žičniške naprave,

-

po potrebi sprejeti ali spremeniti oziroma dopolniti ustrezen prostorski akt tako, da omogoča rekonstrukcijo žičniške naprave,

-

spremeniti koncesijski akt,

-

skleniti dodatek h koncesijski pogodbi.

(3)

Koncesija ni potrebna za postavitev vlečnic, ki izpolnjujejo vse od naslednjih pogojev:

-

niso postavljene dlje kot 5 mesecev na leto,