Zakon o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR)

4411. Zakon o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR)

Razglašam zakon o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 3. decembra 1998.

001-22-102/98

Ljubljana, dne 11. decembra 1998.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O VARSTVU NOVIH SORT RASTLIN (ZVNSR)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon določa postopek zavarovanja novih sort rastlin ter pridobitev in varstvo žlahtniteljske pravice.

Zavarujejo se lahko sorte vseh rastlinskih rodov in vrst, vključno s križanci med rodovi in vrstami.

2. člen

Pomen izrazov v tem zakonu:

1.

Žlahtnitelj je fizična oseba, ki rastlinsko sorto vzgoji, odkrije ali razvije sama ali skupaj z drugimi fizičnimi osebami.

2.

Upravičenec je fizična ali pravna oseba, ki ima pravico do vložitve prijave za varstvo sorte (v nadaljnjem besedilu: prijava).

3.

Prijavitelj je fizična ali pravna oseba, ki je vložila prijavo.

4.

Imetnik žlahtniteljske pravice je fizična ali pravna oseba, ki je z zavarovanjem sorte pridobila žlahtniteljsko pravico.

5.

Žlahtniteljska pravica je skupni izraz za pravice iz 15. člena tega zakona.

6.

Sorta je skupina rastlin ali delov rastlin, če se iz njih lahko spet pridobijo popolne rastline, znotraj najnižje znane botanične razvrstitve, ki jo je ne glede na to, ali izpolnjuje druge pogoje za zavarovanje, mogoče:

-

določiti po lastnostih, ki izvirajo iz določenega genotipa ali kombinacije genotipov,

-

ločiti od katere koli druge skupine rastlin vsaj po eni od teh lastnosti in

-

obravnavati kot sistematsko enoto, če se te lastnosti med razmnoževanjem ne spreminjajo.

7.

Zavarovana sorta je sorta, za katero je bila izdana odločba o varstvu sorte. Določena je z uradnim opisom sorte, z varstvenim vzorcem in je poimenovana na način, kot ga določa ta zakon.

8.

Material zavarovane sorte je kakršen koli semenski material oziroma pridelek zavarovane sorte, ki bi se lahko uporabil za nadaljnje razmnoževanje te sorte.

9.

Varstveni vzorec je uradni vzorec semenskega materiala zavarovane sorte.

3. člen

Postopek za varstvo nove sorte, register prijav za varstvo nove sorte (v nadaljnjem besedilu: register prijav) in register zavarovanih sort vodi Urad Republike Slovenije za varstvo in registracijo sort rastlin (v nadaljnjem besedilu: urad) kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

II. POGOJI ZA VARSTVO SORTE

4. člen

Sorta se zavaruje s pridobitvijo žlahtniteljske pravice.

Zavaruje se lahko vsaka sorta, ki je:

-

nova,

-

razločljiva,

-

izenačena,

-

nespremenljiva in

-

poimenovana v skladu z določbami tega zakona.

5. člen

Šteje se, da je sorta na dan prijave nova, če se je prodajala ali gospodarsko izkoriščala z dovoljenjem upravičenca v Republiki Sloveniji največ eno leto pred dnem vložitve prijave, izven Republike Slovenije pa največ štiri leta pred dnem vložitve prijave; v primeru večletnih lesnatih rastlin in vinske trte pa največ šest let pred dnem vložitve prijave.

Kot prodaja ali gospodarsko izkoriščanje sorte v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo:

-

uporaba oziroma oddaja sorte v pridobitne namene brez dovoljenja ali vednosti upravičenca;

-

pogodbeni prenos pravice do sorte;

-

pogodbeno pridelovanje, razmnoževanje, dodelava ali skladiščenje semenskega materiala ali pridelkov sorte za upravičenca, pod pogojem, da upravičenec ohrani izključno lastninsko pravico do razmnoženega semenskega materiala, pridelkov sorte ali izdelkov iz le-teh;

-

preizkušanje sorte na polju in v laboratoriju oziroma v poskusni pridelavi z namenom ugotovitve uporabne vrednosti sorte, če to dela upravičenec ali od njega pooblaščena oseba;

-

uradno preskušanje sorte zaradi vpisa v sortno listo oziroma presoje tveganja pri gensko spremenjenih sortah;

-

prodaja pridelkov, ki so nastali kot stranski produkti oziroma presežki pri razvoju nove sorte, pod pogojem, da so ti pridelki namenjeni končni uporabi in da sorta pri tem ni navedena.

Semenski material sorte, ki se stalno uporablja za vzgojo določene druge sorte oziroma hibrida, se šteje za oddanega v pridobitne namene, ko so bile oddane rastline ali rastlinski deli druge sorte.

6. člen

Sorta je razločljiva, če jo je mogoče na dan vložitve prijave jasno razločevati od katerekoli druge do tedaj splošno znane sorte.

Sorta velja za splošno znano, zlasti če:

-

je bila do tega dne v katerikoli državi zavarovana ali vpisana v sortno listo;

-

je bila do tega dne v katerikoli državi vložena prijava za varstvo sorte ali za vpis sorte v sortno listo in se postopek konča z zavarovanjem sorte oziroma z vpisom sorte v sortno listo;

-

se je semenski material sorte ali pridelek sorte do tega dne že tržil ali uporabil v pridobitne namene.

7. člen

Sorta je izenačena, če so v njej dovolj enotno izražene tiste lastnosti, ki so bistvenega pomena za razločevanje od drugih sort, kljub odstopanjem, ki se lahko pričakujejo zaradi posebnosti njenega razmnoževanja.

8. člen

Sorta je nespremenljiva, če se njene lastnosti, ki so bistvenega pomena za razločevanje, po več zaporednih množitvah oziroma v primeru posebnega razmnoževalnega ciklusa na koncu vsakega takega ciklusa ne spremenijo.

9. člen

Zavarovana sorta mora biti označena z imenom, ki je njena razlikovalna oznaka.

10. člen

Kot ime zavarovane sorte se lahko registrira vsaka oznaka, ki omogoča razločevanje sorte in je lahko beseda, kombinacija besed, kombinacija besed in številk ali kombinacija črk in številk, razen če ni s tem zakonom določeno drugače.

Kot ime zavarovane sorte se ne sme registrirati oznaka, ki:

-

je neprimerna iz jezikovnih razlogov;

-

onemogoča identifikacijo sorte;

-

je sestavljena samo iz številk, razen kjer je to že ustaljena praksa označevanja;

-

je enaka ali podobna imenu katerekoli druge splošno znane sorte iste vrste ali sorodnih vrst rastlin dokler je le-ta v uporabi; izjemoma velja ta določba tudi po prenehanju uporabe sorte, če je ime te sorte pridobilo poseben pomen;

-

zavaja ali povzroča zmedo glede izvora, lastnosti, vrednosti, uporabe, prepoznavnosti oziroma geografskega porekla;

-

je sestavljena iz botaničnega ali splošnega imena rodu ali vrste, ali vključuje takšno ime, ki lahko privede do zmede;

-

vključuje besede kot so "sorta, kultivar, forma, hibrid, križanec" ali prevod teh besed;

-

zavaja ali povzroča zmedo glede žlahtnitelja ali upravičenca;

-

je v nasprotju z javnim redom oziroma moralo;

-

je drugače v nasprotju s predpisi o industrijski lastnini.

Če je določena sorta že zavarovana ali vpisana v sortno listo oziroma je bila za varstvo ali za tak vpis vložena prijava v katerikoli državi, podpisnici mednarodnih pogodb oziroma konvencij, ki jih je podpisala oziroma k njim pristopila Republika Slovenija, se v Republiki Sloveniji lahko registrira le ime sorte, ki je bilo registrirano, vpisano v sortno listo ali navedeno v prijavi v drugi državi.

Izjemoma se lahko v Republiki Sloveniji določena sorta registrira pod drugim imenom, vendar le, če uporaba prvotnega imena ne bi bila primerna iz jezikovnih razlogov ali zato, ker bi bila v nasprotju z javnim redom in moralo.

Minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), določi sorodne vrste iz tretje alinee drugega odstavka tega člena in podrobnejše pogoje za registracijo imena sorte.

11. člen

Uporaba imena zavarovane sorte je obvezna. Semenski material zavarovane sorte se sme dati v promet le, če je pri tem navedeno ime zavarovane sorte. Ta določba velja tudi po prenehanju varstva sorte.

Določbe iz prejšnjega odstavka ne veljajo, če se semenski material zavarovane sorte uporablja v nekomercialne namene v zasebnem sektorju.

Zavarovana sorta mora biti označena z istim registriranim imenom v vseh državah, razen v primeru izjem iz četrtega odstavka 10. člena tega zakona.

V prometu s semenskim materialom zavarovane sorte se sme poleg registriranega imena uporabiti tudi blagovna znamka oziroma druga oznaka pod pogojem, da je registrirano ime jasno vidno in razpoznavno.

Ime zavarovane sorte ali ime, ki ga je mogoče zamenjati s tem imenom, se ne sme uporabljati za neko drugo sorto iste ali sorodne vrste rastlin.

III. UPRAVIČENCI DO VARSTVA SORTE IN DO PRIDOBITVE ŽLAHTNITELJSKE PRAVICE

12. člen

Upravičenec do varstva sorte in do pridobitve žlahtniteljske pravice je žlahtnitelj sorte ali njegov pravni naslednik.

Če je več oseb skupaj ustvarilo, vzgojilo, odkrilo ali razvilo sorto, pripada njim oziroma njihovim pravnim naslednikom skupna pravica do varstva sorte in do pridobitve žlahtniteljske pravice.

Če je več oseb ločeno ustvarilo, vzgojilo, odkrilo ali razvilo sorto, pripada žlahtniteljska pravica tistemu, ki je prvi vložil prijavo.

Če je žlahtnitelj zaposlen pri pravni osebi in so medsebojne pravice in obveznosti urejene s pogodbo, se upravičenost do pridobitve ugotavlja v skladu s to pogodbo. V nasprotnem primeru se smiselno uporabljajo določbe iz predpisov o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na patente.

13. člen

Žlahtniteljsko pravico lahko uveljavlja upravičenec iz prejšnjega člena, ki je državljan Republike Slovenije, druga fizična oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji in pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji.

Tuja pravna oziroma fizična oseba uživa glede varstva žlahtniteljske pravice v Republiki Sloveniji enake pravice kot domača pravna ali fizična oseba, če to izhaja iz mednarodnih pogodb in konvencij, ki jih je podpisala oziroma k njim pristopila Republika Slovenija oziroma pod pogojem dejanske vzajemnosti. Vzajemnost dokazuje tisti, ki se nanjo sklicuje.

V postopku pred uradom uveljavlja tuja pravna ali fizična oseba pravice iz tega zakona po pooblaščencu, ki je fizična oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji.

IV. ŽLAHTNITELJSKA PRAVICA

14. člen

Žlahtnitelj pridobi žlahtniteljsko pravico z zavarovanjem sorte.

15. člen

Dovoljenje imetnika žlahtniteljske pravice je potrebno za naslednja dejanja v zvezi s semenskim materialom zavarovane sorte:

-

pridelovanje ali razmnoževanje,

-

priprava materiala zavarovane sorte za razmnoževanje,

-

prodaja ali druge oblike trženja,

-

izvoz in uvoz ter

-

shranjevanje materiala zavarovane sorte v namene, ki so navedeni v prejšnjih alineah.

Za dejanja, navedena v prvem odstavku tega člena, je dovoljenje imetnika potrebno tudi v primeru pridelkov zavarovane sorte, vendar le:

-

če je pridelek posledica nepooblaščene uporabe semenskega materiala zavarovane sorte in

-

če imetnik ni imel primerne priložnosti za uveljavljanje žlahtniteljske pravice pri semenskem materialu te sorte.

Dovoljenje imetnika za dejanja iz prvega odstavka tega člena je potrebno tudi, če gre za:

-

iz zavarovane sorte izpeljane sorte, razen če je zavarovana sorta sama izpeljana sorta;

-

sorte, ki jih ni mogoče jasno razločevati od zavarovane sorte;

-

sorte oziroma hibride, katerih vzgoja zahteva stalno uporabo zavarovane sorte.

Šteje se, da je določena sorta izpeljana sorta, če:

-

izhaja pretežno iz izvirne sorte ali iz sorte, ki je sama pretežno izpeljana iz izvirne sorte,

-

je razločljiva od izvirne sorte in

-

je razen v razlikah, ki so posledica izpeljave, podobna izvirni sorti po izraženih bistvenih lastnostih, ki jih da genotip ali kombinacija genotipov izvirne sorte.

16. člen

Šteje se, da žlahtniteljska pravica ni kršena, če:

a)

se zavarovana sorta izkorišča oziroma se z njo razpolaga:

-

v zasebne nepridobitne namene;

-

v poskusne namene;

-

za žlahtnjenje nove sorte;

b)

se gospodarsko izkorišča nova sorta iz tretje alinee točke a) tega člena, razen če je ta nova sorta izpeljana sorta;

c)

se pridelek zavarovane sorte določenih vrst rastlin, ki ga pridelovalci pridelajo na svojem kmetijskem gospodarstvu, uporabi za nadaljnjo setev na tem kmetijskem gospodarstvu in pridelovalec, ki izkoristi to možnost, imetniku žlahtniteljske pravice plača primerno povračilo. Povračilo je primerno, če je znatno nižje od zneska, ki se zaračunava za licenčno pridelavo semenskega materiala te sorte na istem območju.

Pridelovalci, ki izkoristijo možnost nadaljnje setve po točki c) prejšnjega odstavka, morajo imetniku žlahtniteljske pravice dati na njegovo zahtevo vse podatke o obsegu nadaljnje setve.

Plačila povračila po točki c) prvega odstavka tega člena so oproščeni mali kmetje.

Minister določi rastlinske vrste iz točke c) prvega odstavka tega člena in kriterije za male kmete.

17. člen

Za dejanja iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, ki se nanašajo na rastline, dele rastlin ali pridelke zavarovane sorte oziroma iz zavarovane izpeljane sorte, ni potrebno dovoljenje imetnika žlahtniteljske pravice, če je dal semenski material take sorte v promet imetnik sam ali kdo drug z njegovim pooblastilom, razen če ta dejanja obsegajo: