Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona...

2307. Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (EZ-A)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (EZ-A)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (EZ-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. aprila 2004.

001-22-94/04

Ljubljana, dne 3. maja 2004.

dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ENERGETSKEGA ZAKONA (EZ-A)

1. člen

V Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 79/99, 8/2000 – popr., 52/02 – ZJA, 110/02 – ZGO-1 in 50/03 – odločba US, v nadaljnjem besedilu: zakon) se 4. člen spremeni tako, da se glasi:

"V tem zakonu uporabljeni pojmi pomenijo:

-

biomasa: je biorazgradljiva frakcija izdelkov, ostankov in odpadkov iz kmetijstva (vključujoč rastlinske in živalske substance) ter gozdarstva in lesne industrije, kot tudi biorazgradljiva frakcija industrijskih in komunalnih odpadkov, katerih energetsko uporabo dovoljujejo predpisi o ravnanju z odpadki;

-

cena za uporabo omrežja: je cena, ki jo odjemalec električne energije oziroma zemeljskega plina plača za dostop do omrežij in je sestavljena iz omrežnine ter dodatkov k omrežnini, ki jih določi Vlada Republike Slovenije, za pokrivanje stroškov delovanja Agencije Republike Slovenije za energijo, obveznega odkupa električne energije, sprostitve dolgoročnih prenosnih zmogljivosti za prenos zemeljskega plina, stroškov dobaviteljev zaradi neustavitve dobave energije in evidentiranja sklenjenih pogodb za oskrbo z električno energijo;

-

daljinsko ogrevanje: je dobava toplote ali hladu iz omrežij za distribucijo, ki se uporablja za ogrevanja ali hlajenje prostorov ter za pripravo sanitarne vode;

-

dejavnost sistemskega operaterja: je prenos oziroma distribucija električne energije ali zemeljskega plina ter upravljanje, vzdrževanje, obratovanje in razvoj prenosnega oziroma distribucijskega omrežja, skladišča zemeljskega plina ali terminala za utekočinjen zemeljski plin;

-

distribucija: je transport goriv ali električne energije po distribucijskem omrežju;

-

distribucijsko omrežje: je energetsko omrežje od prenosnega omrežja do končnega odjemalca;

-

dobava: je prodaja, tudi nadaljnja, energije in goriv odjemalcem;

-

dobavitelj energije: je pravna ali fizična oseba, ki odjemalcu prodaja energijo ali gorivo;

-

dobavni pogoji: so tehnično in ekonomsko opredeljene obveznosti za dobavo energije, ki zavezujejo sistemskega operaterja, dobavitelja in odjemalca;

-

dostop do omrežja: je uporaba energetskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine električne energije ali plina ob dogovorjenem času;

-

električna energija iz obnovljivih virov je:

a)

električna energija, proizvedena v elektrarnah, ki uporabljajo izključno obnovljive vire energije,

b)

delež električne energije iz obnovljivih virov energije, ki je proizvedena v kombiniranih elektrarnah, ki uporabljajo tudi fosilna goriva in

c)

električna energija iz točk a. in b. te alinee, ki je uporabljena za polnjenje sistemov za shranjevanje energije, vendar brez električne energije, ki je proizvedena iz teh sistemov;

-

energetske storitve: so storitve, katerih ključni pogoj je raba energije, kot je to npr. zagotavljanje razsvetljave, ogrevanja, hlajenja, transporta, delovanja informacijskih in komunikacijskih naprav, mehanskega dela ter kemične in električne energije;

-

energija: je vsaka oblika proizvedene ali pridobljene energije, namenjene za dobavo ali prodajo;

-

geotermalna energija: je toplotna energija, pridobljena iz zemlje z vodonosniki;

-

goriva: so trdna, tekoča in plinasta goriva, ki z zgorevanjem ali drugim kemičnim ali fizikalnim procesom sproščajo energijo;

-

gospodinjski odjemalec: je odjemalec, ki kupuje električno ali drugo energijo za lastno domačo porabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti;

-

izravnalna energija: je električna energija, ki je potrebna za izravnavo odstopanj dejanske porabe in proizvodnje v določenem trenutku od napovedane porabe in proizvodnje;

-

izravnalni trg z električno energijo: je trg izravnalne energije;

-

kvalificirani proizvajalec: je proizvajalec, ki v posameznih proizvodnih objektih proizvaja električno energijo z nadpovprečno dejansko doseženim izkoristkom pri soproizvodnji toplote in električne energije, ali če izkorišča obnovljive vire energije na način, ki je skladen z varstvom okolja;

-

lokalni energetski koncept: je koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načinov bodoče oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije;

-

nasedle investicije: so investicije, ki so bile načrtovane in izvedene pred 1. januarjem 1997 in v tržnih razmerah niso rentabilne, oziroma se ne morejo amortizirati;

-

neposredni oskrbovalni vod električne energije: je električni vod, ki povezuje elektrarno in odjemalca, ki nista priklopljena na omrežje, ali proizvajalca električne energije in dobavitelja za neposredno dobavo električne energije lastnim prostorom, družbam in upravičenim odjemalcem v njuni večinski lasti;

-

neposredni oskrbovalni vod zemeljskega plina: je vod zemeljskega plina, ki dopolnjuje že povezano omrežje;

-

obnovljivi viri energije: so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija;

-

odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki je na pogodbeni osnovi oskrbovana z energijo ali gorivi za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo;

-

omrežje: je sistem povezanih naprav, ki so namenjene prenosu ali distribuciji električne energije, toplote ali plina do odjemalcev;

-

omrežnina: je del cene za uporabo omrežij, ki je namenjen plačevanju izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskih operaterjev distribucijskih in prenosnih omrežij in pokrivanje stroškov sistemskih storitev;

-

organizator trga: je pravna oseba, ki je določena za organiziranje delovanja trga z električno energijo ali z zemeljskim plinom po določbah tega zakona;

-

oskrba z energijo: je proces pridobivanja in predelave, proizvodnje, prenosa, distribucije in dobave energije;

-

organiziran trg z energijo: je ustanova, v kateri poteka organizirana izmenjava povpraševanj po nakupu s ponudbami po dobavi energije ter trgovanje za dan časovni okvir;

-

povezovalni vod je:

a)

električni vod, ki povezuje omrežja električne energije,

b)

prenosni vod zemeljskega plina, ki povezuje prenosno omrežje v Republiki Sloveniji s prenosnimi omrežji drugih držav;

-

pridobivanje: je proces izkoriščanja goriv in toplote iz naravnega okolja;

-

priključitev na omrežje: je fizična priključitev ali priklop na energetsko omrežje pod pogoji določenimi s tem zakonom;

-

proizvodnja: je fizikalni ali kemični proces transformacije goriv in obnovljivih virov energije v električno, toplotno in druge oblike energije;

-

predelava goriv: je kemični ali fizikalni proces, s katerim gorivu spreminjamo lastnosti ali stanje;

-

prenos: je transport goriv ali električne energije po prenosnem omrežju;

-

prenosno omrežje: je visokonapetostno električno omrežje ali visokotlačno plinsko omrežje od proizvajalca oziroma povezave s sosednjimi prenosnimi omrežji do distribucijskega omrežja ali do uporabnika omrežja;

-

sistemske storitve: so storitve, ki omogočajo nemoteno, zanesljivo in kvalitetno delovanje energetskih sistemov;

-

sistemski operater: je pravna ali fizična oseba, ki je v skladu s tem zakonom določena za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja na posameznem omrežju, skladišču zemeljskega plina ali terminalu za utekočinjen zemeljski plin;

-

soproizvodnja toplote in električne energije (v nadaljnjem besedilu: soproizvodnja): je tehnološki proces sočasne proizvodnje koristne toplotne in električne oziroma mehanske energije iz istega goriva;

-

tarifni sistem za prodajo energije: je splošni akt, ki določa elemente in način njihove uporabe za prodajo energije tarifnim odjemalcem glede na vrsto odjema;

-

tarifni odjemalec: je odjemalec, ki po določbah tega zakona ni upravičeni odjemalec;

-

tekoča goriva: so utekočinjeni naftni plin, primarni bencin, motorni bencin – osvinčeni, motorni bencin – neosvinčeni, letalski bencin za batne motorje, bencinsko gorivo za reaktivne motorje, petrolejsko gorivo za reaktivne letalske motorje, ostali petroleji, ekstra lahko kurilno olje, dieselsko gorivo, bioetanol, biodizel, kurilno olje;

-

terminal z utekočinjenim zemeljskim plinom: je terminal, ki se uporablja za utekočinjanje zemeljskega plina, njegovo skladiščenje in uplinjanje;

-

trajnostni razvoj: je razvoj, s katerim zadostimo sedanje potrebe ne da bi ogrozili možnost bodočih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam;

-

tranzit: je transport električne energije ali zemeljskega plina z območja druge države čez ozemlje Republike Slovenije v drugo državo;

-

trgovec: je pravna ali fizična oseba, ki kupuje energijo ali gorivo za nadaljnjo prodajo;

-

uporabnik omrežja: je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja energijo;

-

upravičeni odjemalec: je odjemalec, ki lahko prosto izbira dobavitelja po določbah tega zakona;

-

varčevalni potencial: je delež energije v skupnem obsegu rabe energije pri porabniku, ki ga je možno znižati z ekonomsko utemeljenimi vlaganji.".

2. člen

Za 4. členom se doda 4.a člen, ki se glasi:

"4.a člen

V zakonu uporabljeni izraz "upravljalec prenosnega omrežja" in izraz "izvajalec prenosa" v različnih sklonih in številih se v celotnem besedilu tega zakona nadomestita z izrazom "sistemski operater prenosnega omrežja", izraz "upravljalec distribucijskega omrežja" in izraz "izvajalec distribucije" v različnih sklonih in številih pa se v celotnem besedilu tega zakona nadomestita z izrazom "sistemski operater distribucijskega omrežja", vse v ustreznih sklonih, številih in sklicu na vrsto energetskega omrežja.

Izraz "minister, pristojen za energetiko" se v celotnem besedilu tega zakona nadomesti z izrazom "minister, pristojen za energijo", izraz "ministrstvo, pristojno za energetiko" pa z izrazom "ministrstvo, pristojno za energijo" vse v ustreznem sklonu.".

3. člen

V prvem odstavku 5. člena se četrta alinea spremeni tako, da se glasi:

"– dejavnost sistemskega operaterja,",

v sedmi alinei se za besedo "energijo" črta vejica in doda besedilo "oziroma zemeljskim plinom,",

v osmi alinei se črta beseda "organiziranem", za besedo "energijo" se črta pika in doda besedilo "ali zemeljskim plinom," in

doda se nova deveta alinea, ki se glasi:

"– proizvodnja, trgovanje in distribucija tekočih goriv.".

4. člen

V prvem odstavku 6. člena se na koncu prve alinee črta vejica in doda besedilo "nad 1 MW v posamezni elektrarni ali toplarni,",

peta alinea se spremeni tako, da se glasi:

"– dejavnost sistemskega operaterja,",

na koncu osme alinee se črta vejica in doda besedilo "oziroma zemeljskim plinom,",

v deveti alinei se črta beseda "organiziranem", za besedo "energijo" pa se črta pika in doda besedilo "ali zemeljskim plinom.".

5. člen

V prvem odstavku 7. člena se v 4. točki besedilo "pred vlogo prošnje" nadomesti z besedilom "pred vložitvijo vloge".

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z uredbo predpiše podrobnejše pogoje za izdajo licence za izvajanje energetske dejavnosti glede potrebnega obsega finančnih sredstev, strokovne izobrazbe oziroma poklicne kvalifikacije, obrazec licence, podatke, ki so potrebni za vodenje registra izdanih in odvzetih licenc, ter način rednega poročanja imetnikov licenc o obsegu opravljanja energetske dejavnosti.".

Dodata se nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

"Register izdanih in odvzetih licenc vodi Agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: Agencija za energijo).

Kadar je imetnik licence fizična oseba, se v register vpišejo še naslednji osebni podatki: osebno ime imetnika licence, enotna matična števila imetnika licence in naslov stalnega ali začasnega prebivališča imetnika licence. Podatki iz registra so javni, razen enotne matične številke imetnikov licenc, ki so fizične osebe. Ti podatki se hranijo v registru pet let.".

V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane peti odstavek, se za besedo "organom" doda besedilo "in Agenciji za energijo".

6. člen

Za 7. členom se dodata novi 7.a in 7.b člen, ki se glasita:

"7.a člen

Licenca preneha veljati:

-

na zahtevo stranke,

-

s prenehanjem pravne osebe ali s smrtjo fizične osebe,

-

po preteku časa, za katerega je bila licenca izdana in

-

z odvzemom licence.

Agencija za energijo izda v primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka odločbo o prenehanju veljavnosti licence. V primerih iz druge in tretje alinee licenca preneha veljati po zakonu.

Prenehanje veljavnosti licence se ustrezno označi v registru izdanih in odvzetih licenc.

7.b člen

Za zagotavljanje varnosti in zanesljivosti obratovanja energetskih naprav ter učinkovite rabe energije morajo delavci, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav, imeti veljavno nacionalno poklicno kvalifikacijo in biti strokovno usposobljeni.

Minister, pristojen za energijo, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, predpiše program strokovnega usposabljanja in preizkusa znanj za delavce iz prejšnjega odstavka.".

7. člen

V prvem odstavku 8. člena se dodata novi druga in tretja alinea, ki se glasita:

"– ne posreduje podatkov Agenciji za energijo v skladu z 89. členom tega zakona oziroma posreduje neresnične podatke ali ne omogoči izvrševanja nadzora s strani pristojnih organov skladno s tem zakonom,

- ne ravna skladno z odločbo ki jo izda Agencija za energijo v okviru svojih pristojnosti,",

dosedanja druga alinea, ki postane četrta alinea, se spremeni tako, da se glasi:

"– ne odpravi pomanjkljivosti skladno z odločbo pristojnega inšpektorja, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti.".

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Postopek za odvzem licence začne Agencija za energijo po uradni dolžnosti. Pobudo za začetek postopka lahko poda tudi pristojni inšpektor. Z odločbo o odvzemu licence se veljavnost licence prekliče. O pritožbi zoper odločbo o izdaji, zavrnitvi izdaje oziroma odvzemu licence odloča ministrstvo, pristojno za energijo. Pritožba ne zadrži izvršitve.".

V četrtem odstavku se za besedilom "izvajalec dejavnosti" črta vejica in doda besedilo "iz prejšnjega odstavka,".

8. člen

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Energetska politika z ukrepi spodbujanja učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in s tem k zmanjševanju učinkov tople grede ter k zmanjševanju emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in prahu iz kurilnih naprav, kot to določajo predpisi s področja varstva okolja in ratificirani mednarodni sporazumi.

Ministrstvo, pristojno za energijo, spremlja razvoj okolju prijaznih energetskih tehnologij ter v okviru svojih pristojnosti spodbuja uporabo le-teh pri oskrbi z energijo.".

9. člen

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Z nacionalnim energetskim programom se določajo dolgoročni razvojni cilji in usmeritve energetskih sistemov in oskrbe z energijo upoštevaje okoljske in tehnološke kriterije, razvoj javne infrastrukture in infrastrukture državnega pomena ter vzpodbude in mehanizmi za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in izvajanje ukrepov za učinkovito rabo energije.

Nacionalni energetski program vsebuje cilje, usmeritve ter strategijo rabe in oskrbe z energijo, ukrepe za doseganje ciljev, perspektivne energetske bilance in oceno učinkov glede doseganja ciljev iz 2. člena tega zakona.

Nacionalni energetski program sprejme državni zbor na predlog vlade.".

10. člen

V 17. členu se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:

"Lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj sprejme lokalni energetski koncept, s katerim določi način bodoče oskrbe z energijo, ukrepe za njeno učinkovito rabo, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije, vsaj vsakih deset let.

Metodologijo in obvezne vsebine lokalnih energetskih konceptov predpiše minister, pristojen za energijo.

Skladnost lokalnega energetskega koncepta z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko potrjuje minister, pristojen za energijo z izdajo soglasja.".

V dosedanjem drugem odstavku, ki postane peti, se beseda "prejšnjega" nadomesti z besedo "prvega".

11. člen

V prvem odstavku 19. člena se pred besedo "odjemalec" doda beseda "upravičeni".

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Upravičeni odjemalci električne energije ali zemeljskega plina so vsi odjemalci.".

Četrti odstavek se črta.

V petem odstavku se črtata besedi "ali odpadkov" in beseda "izrabe".

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Dobavitelji električne energije končnim odjemalcem so dolžni na izdanih računih za električno energijo in v svojih propagandnih gradivih objaviti deleže posameznih proizvodnih virov v celotni strukturi električne energije posameznega dobavitelja v preteklem letu. Prav tako so na računih in v propagandnih gradivih dolžni navesti vsaj imena spletnih strani ali drugih virov informacij, kjer je možno pridobiti informacije o vplivu obstoječe strukture proizvodnih virov na okolje, predvsem glede emisij ogljikovega dioksida (CO2) in problematike radioaktivnih odpadkov.".

Dodata se sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:

"Agencija za energijo s splošnim aktom predpiše način določanja deležev posameznih proizvodnih virov in način njihovega prikazovanja.

Na zahtevo Agencije za energijo ji mora dobavitelj električne energije predložiti dokazila o točnosti podatkov iz šestega odstavka tega člena.".

12. člen

Prvi odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja, dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in dobava električne energije tarifnim odjemalcem so obvezne republiške gospodarske javne službe."

Črtata se drugi in tretji odstavek.

Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.

13. člen

21. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Sistemski operater prenosnega omrežja na celotnem ozemlju Republike Slovenije je ena pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.

Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja opravlja javno podjetje, ustanovljeno za opravljanje te gospodarske javne službe, ali koncesionar, ki pridobi koncesijo za opravljanje te gospodarske javne službe.

Izvajalca za dejavnost sistemskega operaterja iz prvega odstavka tega člena določi vlada za obdobje največ 50 let.".

14. člen

22. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Sistemski operater prenosnega omrežja je odgovoren za:

-

izvajanje prenosa električne energije;

-

vzdrževanje in razvoj prenosnega omrežja električne energije;

-

zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, tako da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja;

-

zanesljivost oskrbe z električno energijo s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja;

-

upravljanje pretokov električne energije v omrežju in zagotavljanje sistemskih storitev;

-

nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja;

-

zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano;

-

zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja;

-

vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje pretokov in izravnave odstopanj v omrežju, opredeljenih v sistemskih obratovalnih navodilih prenosnega omrežja električne energije;

-

napoved porabe električne energije ter potrebnih energetskih virov z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.".

15. člen

Za 22. členom se doda novi 22.a člen, ki se glasi:

"22.a člen

Sistemski operater prenosnega omrežja je odgovoren za izravnavo odstopanj v omrežju in za odločanje o uporabi povezovalnih vodov.

Sistemski operater prenosnega omrežja mora sprejeti pravila dodeljevanja zmogljivosti povezovalnih vodov, če so te zmogljivosti premajhne, da bi zadostile vsem zahtevam za dostop do omrežja. Ta pravila morajo biti objektivna in nediskriminatorna.

Pravila iz prejšnjega odstavka sprejme sistemski operater prenosnega omrežja po javnem pooblastilu. Pred njihovo objavo v Uradnem listu Republike Slovenije mora nanje pridobiti soglasje Agencije za energijo.

Sistemski operater prenosnega omrežja električne energije je odgovoren za odkup vse električne energije od:

a)

kvalificiranih proizvajalcev električne energije, priključenih na prenosno omrežje,

b)

proizvajalcev, ki uporabljajo domača goriva, vendar največ v skupnem obsegu 15% primarne energije, potrebne za proizvodnjo v koledarskem letu porabljene električne energije po energetski bilanci Republike Slovenije in

c)

proizvajalcev, ki proizvajajo električno energijo na podlagi razpisa iz 52.a člena, po ceni, ki jo določi vlada. Sistemski operater prenosnega omrežja električne energije mora zagotoviti prodajo tako odkupljene električno energijo na transparenten in nediskriminatoren način, skladno z določili tega zakona.

Proizvajalci električne energije iz prejšnjega odstavka lahko vso ali del proizvedene električne energije prodajo samostojno in so v tem primeru za to energijo upravičeni do plačila premije, ki jo določi vlada. Premijo proizvajalcu plačuje sistemski operater prenosnega omrežja. Premija predstavlja razliko med ceno iz prejšnjega odstavka in pričakovano povprečno letno tržno ceno električne energije.

Vsi stroški, ki jih ima sistemski operater zaradi takega odkupa in prodaje oziroma zaradi izplačila premije, se pokrijejo iz cene za uporabo omrežij.".

16. člen

23. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja opravlja bodisi javno podjetje, ustanovljeno za opravljanje te gospodarske javne službe, bodisi pravna oseba zasebnega prava ali samostojni podjetnik posameznik, ki na določenem območju pridobi koncesijo za opravljanje te gospodarske javne službe.

Izvajalca za dejavnost sistemskega operaterja iz prvega odstavka tega člena določi vlada za obdobje največ 50 let.".

17. člen

Za 23. členom se dodajo 23.a, 23.b in 23.c člen, ki se glasijo:

"23.a člen

Sistemski operater distribucijskega omrežja je odgovoren za:

-

izvajanje distribucije električne energije;

-

vzdrževanje in razvoj omrežja za distribucijo električne energije;

-

zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja;

-

zanesljivost oskrbe z električno energijo s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja;

-

upravljanje pretokov električne energije v omrežju in zagotavljanje sistemskih storitev;

-

nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja;

-

zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja;

-

napoved porabe električne energije ter potrebnih energetskih virov z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.

Sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije je odgovoren za odkup vse električne energije od:

a)

kvalificiranih proizvajalcev električne energije, ki so priključeni na njegovo distribucijsko omrežje in

b)

proizvajalcev, ki proizvajajo električno energijo na podlagi razpisa iz 52.a člena, po ceni, ki jo določi vlada. Sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije mora zagotoviti prodajo tako odkupljene električno energijo na transparenten in nediskriminatoren način, skladno z določili tega zakona.

Proizvajalci električne energije iz prejšnjega odstavka lahko vso ali del proizvedene električne energije prodajo samostojno in so v tem primeru za to energijo upravičeni do plačila premije, ki jo določi vlada. Premijo proizvajalcu plačuje sistemski operater distribucijskega omrežja. Premija predstavlja razliko med ceno iz prejšnjega odstavka in pričakovano povprečno letno tržno ceno električne energije.

Vsi stroški, ki jih ima sistemski operater zaradi takega odkupa in prodaje oziroma zaradi izplačila premije, se pokrijejo iz cene za uporabo omrežij.

23.b člen

Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja oziroma dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja mora izvajalec te gospodarske javne službe opravljati v samostojni pravni osebi, ki ne opravlja druge dejavnosti.

Pri tem morajo biti zagotovljeni najmanj naslednji upravljalski in organizacijski ukrepi:

-

osebe, pooblaščene za vodenje poslov in upravljanje sistemskega operaterja ne smejo sodelovati pri vodenju poslov, upravljanju ali kot člani nadzornih svetov oziroma drugih organov tistih pravnih oseb, ki opravljajo drugo energetsko dejavnost na področju električne energije;

-

zagotovljeno mora biti, da lahko osebe, ki so pooblaščene za vodenje poslov in upravljanje sistemskega operaterja neodvisno sprejemajo odločitve;

-

sistemski operater mora imeti pravico neodvisno in učinkovito odločati o sredstvih in premoženju, potrebnem za upravljanje, vzdrževanje in razvoj omrežja.

Sistemski operater mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje teh ciljev in spremljati njegovo izvajanje. O programu in njegovem izvajanju mora letno poročati Agenciji za energijo in poročilo objaviti.

Če sistemski operater ni lastnik omrežja ali njegovega dela, mora z lastnikom skleniti pogodbo, s katero uredi vsa vprašanja uporabe tega omrežja za opravljanje nalog sistemskega operaterja po tem zakonu. V tej pogodbi se uredi obseg in namen uporabe omrežja, višino najemnine oziroma drugega plačila sistemskega operaterja, pogoje in način tekočega in investicijskega vzdrževanja omrežja in druga vprašanja, ki sistemskemu operaterju omogočajo, da učinkovito opravlja svoje naloge po tem zakonu. Vsebino pogodbe in način njenega izvrševanja nadzira v okviru pooblastil po tem zakonu Agencija za energijo z vidika skladnosti z metodologijami s področja omrežnin. Ministrstvo, pristojno za energijo nadzira skladnost pogodb z zahtevami rednega, učinkovitega in kvalitetnega delovanja obveznih republiških gospodarskih javnih služb.

Ista oseba lahko opravlja dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja in dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo za sistemske operaterje distribucijskega omrežja, ki imajo manj kot 1.000 priključenih odjemalcev.

23.c člen

Izvajalec gospodarske javne službe dobave električne energije tarifnim odjemalcem je koncesionar, ki na določenem območju pridobi koncesijo za opravljanje te gospodarske javne službe.

Izvajalec gospodarske javne službe dobave električne energije tarifnim odjemalcem mora na območju, za katerega je pridobil pravico opravljati to gospodarsko javno službo, dobavljati električno energijo vsem tarifnim odjemalcem.

Ne glede na prejšnji odstavek, mora izvajalec gospodarske javne službe dobave električne energije tarifnim odjemalcem pod splošnimi pogoji za dobavo in odjem iz 70. člena tega zakona dobavljati električno energijo na zahtevo:

-

vsakemu odjemalcu gospodinjskega odjema;

-

vsakemu odjemalcu, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost in ima manj od 50 zaposlenih ter letni promet manjši od 10 milijonov EUR v tolarski protivrednosti.".

18. člen

24. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Z električno energijo se trguje na organiziranem trgu za električno energijo. Trgovanje na organiziranem trgu z električno energijo organizira oseba, ki pridobi pravico opravljati gospodarsko javno službo organiziranja trga z električno energijo.

Gospodarska javna služba organiziranja trga z električno energijo obsega:

-

organiziranje trgovanja z električno energijo,

-

obračun in poravnavo ter zagotavljanje izpolnitve obveznosti, nastalih na podlagi poslov, sklenjenih na trgu z električno energijo,

-

izvajanje izravnalnega trga z električno energijo po navodilih in pod nadzorom sistemskega operaterja prenosnega omrežja,

-

ugotavljanje in obračunavanje izravnave odstopanj predaje in odjema električne energije od voznih redov,

-

evidentiranje vseh sklenjenih pogodb za oskrbo z električno energijo v Republiki Sloveniji.

Kadar pri izvrševanju nalog iz prve, druge ali tretje alinee prejšnjega odstavka denarne terjatve osebe, ki trguje na organiziranem trgu (član organiziranega trga), preidejo na organizatorja trga in slednji prevzame denarne obveznosti teh oseb zaradi pobotanja vzajemnih denarnih terjatev in obveznosti, se v stečajnem postopku nad članom organiziranega trga ne uporabljajo določbe 118. in 119. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 74/94 – odločba US, 8/96 – odločba US, 25/97 – ZJSRS, 39/97, 1/99 – ZNIDC, 52/99, 42/02 – ZDR in 58/03 – ZZK) o prepovedi pobotanja cediranih terjatev.

Pri izravnavanju ponudb lahko organizator trga organizira ločene avkcije ponudbe električne energije:

-

kvalificiranih proizvajalcev električne energije in električne energije iz obnovljivih virov energije,

-

proizvajalcev, ki uporabljajo domača goriva, vendar največ v skupnem obsegu 15% primarne energije, potrebne za proizvodnjo v koledarskem letu porabljene električne energije po energetski bilanci Republike Slovenije,

-

proizvajalcev, ki proizvajajo električno energijo na podlagi razpisa iz 52.a člena.

Postopek izravnave odstopanj se izvaja po pravilih za izvajanje izravnalnega trga z električno energijo, ki jih izda organizator trga po javnem pooblastilu, po predhodnem usklajevanju s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja. Pred njihovo objavo mora pridobiti soglasje Agencije za energijo.".

19. člen

V 25. členu se črta tretji odstavek.

20. člen

27. člen se spremeni tako, da se glasi: