Zakon o plačilnem prometu (ZPlaP)

1252. Zakon o plačilnem prometu (ZPlaP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o plačilnem prometu (ZPlaP)

Razglašam zakon o plačilnem prometu (ZPlaP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. marca 2002.

001-22-26/02

Ljubljana, dne 28. marca 2002.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O PLAČILNEM PROMETU (ZPlaP)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Vsebina zakona)

Ta zakon ureja:

1.

opravljanje plačilnega prometa,

2.

razmerja med izvajalcem plačilnega prometa in imetnikom transakcijskega računa,

3.

razmerja med izvajalci plačilnega prometa in Banko Slovenije v plačilnem prometu,

4.

opravljanje poravnav v plačilnem prometu,

5.

izdajanje elektronskega denarja,

6.

nadzor nad opravljanjem plačilnega prometa,

7.

statistiko in informiranje v zvezi s plačilnim prometom,

8.

Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve,

9.

Upravo Republike Slovenije za javna plačila.

2. člen

(Načela zakona)

Pri izvajanju plačilnega prometa veljajo naslednja načela:

1.

zakonitost pri opravljanju plačilnega prometa,

2.

zaščita interesov lastnikov denarja,

3.

prosta izbira izvajalca plačilne storitve,

4.

enakopravnost udeležencev v plačilnem prometu,

5.

učinkovitost, hitrost, varnost plačil ter obveščanje udeležencev v plačilnem prometu o stanju na računih in spremembah na računih,

6.

racionalna tehnologija opravljanja plačilnega prometa, temelječo na sodobnih informacijskih tehnologijah in uporabo standardov pri plačilih,

7.

uporaba baze podatkov o individualnih transakcijah plačilnega prometa za statistične in analitične namene ter kontinuiteta obstoječih podatkov.

3. člen

(Pomen uporabljenih pojmov)

(1)

Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

transakcijski račun je poseben račun, preko katerega izvajalec plačilnega prometa opravlja gotovinska vplačila in izplačila denarnih sredstev imetnika transakcijskega računa in opravlja negotovinski plačilni promet na podlagi obračunskih bančnih storitev v plačilnih sistemih;

2.

poravnalni račun je evidenca o stanju denarnih terjatev posameznega člana plačilnega sistema v razmerju do Banke Slovenije oziroma klirinške družbe v zvezi z izvršitvijo nalogov za poravnavo;

3.

imetnik transakcijskega računa je fizična ali pravna oseba ter oseba civilnega prava, ki sklene z izvajalcem plačilnega prometa pogodbo o vodenju transakcijskega računa;

4.

kritje pomeni pozitiven saldo na transakcijskem računu in odobreno prekoračitev pozitivnega stanja na računu;

5.

plačilni nalog je nalog, s katerim imetnik transakcijskega računa naloži izvajalcu plačilnega prometa prenos njegovih sredstev na drug račun oziroma vplačilo ali izplačilo z njegovega računa;

6.

nakazilo je plačilo na določen transakcijski račun na podlagi položene gotovine;

7.

banka in hranilnica imata enak pomen kot v zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99, 102/00 in 59/01, v nadaljnjem besedilu: ZBan);

8.

elektronski denar je plačilni instrument, ki predstavlja denarno terjatev imetnika do izdajatelja elektronskega denarja, ki ga izda izdajatelj v obliki elektronskega nosilca podatkov ali na način, ki imetniku omogoča z enostranskim pravnim poslom vzpostaviti denarno terjatev do izdajatelja v obliki elektronskega nosilca podatkov, proti prejemu plačila določenega denarnega zneska najmanj v višini izdanega elektronskega denarja, na katerem so shranjene vrednostne enote ter je s tem omogočeno, da imetnik elektronskega denarja s tem denarjem opravlja plačila pri osebah, ki niso izdajatelji elektronskega denarja;

9.

klirinška družba po tem zakonu je družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema;

10.

zasebnik po tem zakonu je fizična oseba, ki opravlja dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi;

11.

pojmi neposredni in posredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna imajo enak pomen kot v zakonu o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in 124/00);

12.

enotni zakladniški sistem je sistem upravljanja z javnimi financami po enotnih pravilih za vse neposredne in posredne uporabnike državnega oziroma občinskega proračuna;

13.

finančno poslovanje ima enak pomen kot v zakonu o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in 110/99);

14.

sklep o izvršbi ima enak pomen kot v zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in 89/99);

15.

sklep o prisilni izterjavi ima enak pomen kot v zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 78/96, 87/97, 35/98, 82/98, 91/98, 1/99, 108/99 in 37/01);

16.

kot elektronski nosilec podatkov se šteje vsak medij, ki lahko varno hrani podatke in ki ga lahko imetnik uporablja za plačevanje ne glede na dejstvo, ali je medij v fizični posesti imetnika ali ne.

4. člen

(Izvajalci plačilnega prometa)

(1)

Banka Slovenije opravlja plačilni promet po tem zakonu, zakonu o Banki Slovenije in zakonu o javnih financah. Banke, hranilnice in druge pravne osebe, ki opravljajo finančne storitve, opravljajo plačilni promet, če za opravljanje storitev plačilnega prometa izpolnjujejo pogoje, ki jih predpiše Banka Slovenije po štirinajsti alinei prvega odstavka 6. člena ZBan in če za opravljanje plačilnega prometa pridobijo dovoljenje Banke Slovenije.

(2)

Storitve vodenja transakcijskih računov lahko opravljajo samo banke in hranilnice, ki za to pridobijo dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije opravlja storitve vodenja transakcijskih računov za sistem enotnega zakladniškega računa in za druge račune, ki jih vodi po prvem odstavku tega člena.

(3)

Banka Slovenije določi v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona kriterije in pogoje, ki jih morajo izvajalci plačilnega prometa izpolnjevati za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev plačilnega prometa. Banka Slovenije v dovoljenju za opravljanje storitev plačilnega prometa določi storitve plačilnega prometa, ki jih sme izvajalec plačilnega prometa na podlagi pridobljenega dovoljenja opravljati.

(4)

Banka Slovenije sme dovoljenje za opravljanje plačilnega prometa razširiti, omejiti ali odvzeti, na predlog izvajalca plačilnega prometa ali na podlagi svojih ugotovitev, če oceni, da so izpolnjeni pogoji glede na kriterije iz predhodnega odstavka za ustrezno spremembo izdanega dovoljenja.

5. člen

(Plačilni promet)

Plačilni promet je proces prenosa denarnih sredstev, izvajanja vplačil in izplačil ter izvajanja obračunov oziroma drugih poravnav v plačilnih sistemih.

6. člen

(Enotni način in postopki plačilnega prometa)

Enotno izvajanje plačilnega prometa pri opravljanju plačilnega prometa predpiše Banka Slovenije, ki tudi predpiše standarde opravljanja plačilnega prometa.

7. člen

(Nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačilnega prometa)

Zakonitost in pravilnost opravljanja plačilnega prometa nadzira Banka Slovenije, ki za zagotavljanje zakonitega in pravilnega plačilnega prometa sprejme potrebne ukrepe in lahko predpiše standarde opravljanja plačilnega prometa.

2. PLAČILNI PROMET

8. člen

(Transakcijski račun)

(1)

Pravne in fizične osebe ter osebe civilnega prava (v nadaljevanju: imetniki transakcijskih računov) lahko prejemajo in nakazujejo denarna sredstva v plačilnem prometu le preko transakcijskega računa.

(2)

Pogodbo o vodenju transakcijskega računa lahko sklene vsaka fizična oseba ali njen skrbnik oziroma zakoniti zastopnik, zasebnik, pravna oseba in oseba civilnega prava. Zasebnik mora imeti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun.

(3)

Osebe, ki so po veljavnih predpisih zavezane plačevati preko transakcijskega računa morajo odpreti najmanj en transakcijski račun v rokih, določenih v prehodnih določbah tega zakona.

(4)

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa iz 61. člena zakona o javnih financah, prejemajo in nakazujejo denarna sredstva v plačilnem prometu le preko sistema enotnega zakladniškega računa.

(5)

Računi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskih proračunov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, kot ga določa zakon o javnih financah, se odprejo kot podračuni enotnega zakladniškega računa države oziroma občin in imajo s statusnopravnega, obligacijskega, davčnega, računovodskega vidika in vidika predpisov o izvršbi in zavarovanju enak status kot transakcijski računi po tem zakonu.

(6)

Izvršbe in zavarovanja na račune pravnih oseb, ki so vključene v sistem enotnega zakladniškega računa države oziroma občine, se lahko v skladu s predhodnim odstavkom izvršujejo le preko podračunov enotnega zakladniškega računa države oziroma občine, kot organizacija za plačilni promet pa se v tem primeru v smislu predpisov o izvršbi in zavarovanju šteje Uprava Republike Slovenije za javna plačila.

9. člen

(Splošni pogoji vodenja transakcijskega računa)

(1)

Splošni pogoji vodenja transakcijskega računa morajo obsegati:

1.

roke, v katerih bo izvajalec plačilnega prometa izvrševal posamezne vrste nalogov imetnika transakcijskega računa za plačilo v breme računa, šteto od sprejema naloga imetnika transakcijskega računa;

2.

rok, v katerem bo imetnik transakcijskega računa lahko razpolagal z dobroimetjem na računu iz naslova plačila v dobro njegovega računa, šteto od trenutka izvršitve tega plačila;

3.

višino provizij in stroškov, ki jih izvajalec plačilnega prometa obračunava za storitve vodenja transakcijskega računa, osnovo, od katere obračunava provizije ter roke in način obračuna oziroma plačila teh provizij in stroškov;

4.

navedbo, da se denarna sredstva na računu obrestujejo najmanj v višini obrestne mere, ki velja za depozite na vpogled;

5.

načine, na katere lahko imetnik transakcijskega računa izdaja naloge za plačilo;

6.

pogoje uporabe tehnične opreme, s katero lahko imetnik transakcijskega računa posreduje naloge za plačilo, če lahko te posreduje tudi elektronsko brez uporabe plačilne kartice;

7.

uro, do katere mora izvajalec plačilnega prometa na delovni dan prejeti nalog za plačilo, da bi ga izvršil isti delovni dan;

8.

uro, s katero izvajalec plačilnega prometa zaključi poslovanje, tako da se nalogi, ki jih prejme po tej uri štejejo za naloge, ki jih je prejel naslednji delovni dan;

9.

način obveščanja imetnika transakcijskega računa o prejemu in o zavrnitvi sprejema naloga za plačilo;

10.

način in roke obveščanja imetnika transakcijskega računa o stanju in prometu na transakcijskem računu.

(2)

Kadar izvajalec plačilnega prometa na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa za imetnika transakcijskega računa opravlja tudi druge storitve (na primer izdaja čekov, trasiranih na banko, ali storitve v zvezi z izdajo plačilne kartice), morajo splošni pogoji vodenja transakcijskega računa določati tudi medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s temi storitvami.

10. člen

(Pogodba o vodenju transakcijskega računa)

(1)

Izvajalci plačilnega prometa in imetniki transakcijskih računov določijo medsebojne pravice in obveznosti glede sredstev na računih in glede opravljanja plačilnega prometa s pisno pogodbo o vodenju transakcijskega računa v skladu s splošnimi pogoji o odprtju in vodenju transakcijskega računa. Pogodba o vodenju transakcijskega računa mora biti sklenjena v pisni obliki.

(2)

Imetniki transakcijskih računov morajo predložiti izvajalcu plačilnega prometa, pri katerem odpirajo račun, vse potrebne podatke za vodenje transakcijskega računa in registra iz 28. člena tega zakona. Imetniki transakcijskih računov morajo izvajalca plačilnega prometa, ki vodi njihove transakcijske račune, redno najkasneje v roku petih dni, obveščati o statusnih spremembah in o drugih spremembah podatkov, potrebnih za vodenje računov in registra računov.

11. člen

(Vsebina pogodbe)

S pogodbo o transakcijskem računu prevzame izvajalec plačilnega prometa obveznost odpreti imetniku transakcijskega računa poseben račun, preko katerega bo za imetnika transakcijskega računa v okviru pooblastil, določenih v pogodbi o vodenju transakcijskega računa:

1.

sprejemal vplačila in opravljal izplačila v njegovem imenu in za njegov račun v mejah njegovega kritja,

2.

opravljal obračunsko poslovanje v negotovinskem plačilnem prometu,

3.

opravljal poravnave njegovih finančnih obveznosti z njegovimi terjatvami v poravnalnih plačilnih sistemih,

4.

vodil evidenco o stanju denarnih terjatev posameznega imetnika transakcijskega računa,

5.

vodil obračun obresti,

6.

opravljal druge storitve, določene v pogodbi o vodenju transakcijskega računa.

12. člen

(Obveza opravljanja plačilnega prometa)

(1)

Izvajalci plačilnega prometa morajo izvršiti vsako plačilo, če so izpolnjeni pogoji po tem ali drugem zakonu.

(2)

Izvajalec plačilnega prometa je dolžan izvršiti plačila na podlagi plačilnih nalogov imetnika transakcijskega računa ali na podlagi izvršljivih sodnih, davčnih in drugih upravnih odločb, če ima imetnik transakcijskega računa na računu kritje. Če izvajalec plačilnega prometa ne zavrne izvršljivega plačilnega naloga do izteka roka, v katerem mora obvestiti imetnika transakcijskega računa o zavrnitvi sprejema naloga, se šteje, da je plačilni nalog sprejel in ga je dolžan izvršiti tudi, če imetnik transakcijskega računa za izplačilo nima kritja.

13. člen

(Nalog za plačilo)

(1)

Nalog za plačilo je nalog imetnika transakcijskega računa izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi njegov transakcijski račun, da v breme tega transakcijskega računa opravi prenos denarnih sredstev, bodisi v dobro transakcijskega računa drugega imetnika transakcijskega računa pri istem ali pri drugem izvajalcu plačilnega prometa, bodisi v dobro njegovega transakcijskega računa pri drugem izvajalcu plačilnega prometa, bodisi v dobro njegovega drugega računa pri istem izvajalcu plačilnega prometa. Nalogodajalec lahko odredi plačilo na določen transakcijski račun tudi na podlagi položene gotovine. V tem primeru se opravi plačilo na račun kot nakazilo.

(2)

Nalog za plačilo mora obsegati:

1.

ime in priimek oziroma firmo imetnika transakcijskega računa nalogodajalca,

2.

številko imetnikovega transakcijskega računa v breme katerega naj se opravi plačilo,

3.

denarni znesek plačila in valuto, v kateri naj se plačilo opravi,

4.

ime in priimek oziroma firmo imetnika transakcijskega računa prejemnika plačila,

5.

številko transakcijskega računa prejemnika plačila, v dobro katerega naj se plačilo opravi, in oznako izvajalca plačilnega prometa, ki vodi prejemnikov transakcijski račun,

6.

druge podatke, določene s predpisom iz tretjega odstavka 68. člena tega zakona oziroma predpisi iz prvega odstavka 84. člena tega zakona, potrebne za zbiranje podatkov za statistične namene oziroma predpisom, izdanim na podlagi zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99, v nadaljnjem besedilu: ZDP) in zakona o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št. 79/01) ter druge podatke, določene s predpisom iz tretjega odstavka 73. člena, potrebne za vplačevanje in razporejanje javnofinančnih prihodkov.

(3)

Kadar imetnik transakcijskega računa izda pisni nalog za plačilo, mora biti na nalogu lastnoročni podpis imetnika transakcijskega računa oziroma pooblaščene osebe imetnika transakcijskega računa. Izvajalec plačilnega prometa se mora z uporabo legitimacijske kartice oziroma na drug zanesljiv način prepričati o identiteti nalogodajalca.

(4)

Kadar po splošnih pogojih vodenja transakcijskega računa imetnik transakcijskega računa lahko izda elektronski oziroma telefonski nalog za plačilo, mora izvajalec plačilnega prometa zagotoviti, da je mogoče na zanesljiv način preveriti identiteto nalogodajalca in sicer bodisi z uporabo enolične identifikacijske kode, ki jo dodeli imetniku transakcijskega računa, bodisi z uporabo drugega podobnega postopka preverjanja identitete.

(5)

V nalogu za plačilo je lahko določen dan, na katerega mora izvajalec plačilnega prometa izvršiti nalog, oziroma namen oziroma referenčna oznaka namena plačila.

(6)

Nalog za plačilo ne sme biti vezan na noben odložni oziroma razvezni pogoj. Če je v nalogu za plačilo zapisan odložni oziroma razvezni pogoj, nalog za plačilo nima pravnih učinkov.

14. člen

(Prejem naloga za plačilo)

(1)

Šteje se, da je izvajalec plačilnega prometa prejel:

1.

pisni nalog za plačilo: ko je ta izročen v poslovalnici izvajalca plačilnega prometa,

2.

elektronski nalog za plačilo: ko izvajalec plačilnega prometa prejme nalog v elektronski obliki in na način, določen s splošnimi pogoji vodenja transakcijskega računa,

3.

telefonski nalog za plačilo: ko so podatki o nalogu sporočeni na telefonsko številko, določeno v splošnih pogojih vodenja transakcijskega računa.

(2)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primeru, če izvajalec plačilnega prometa prejme nalog za plačilo po uri, s katero izvajalec plačilnega prometa zaključi poslovanje (8. točka prvega odstavka 9. člena tega zakona) šteje, da je izvajalec plačilnega prometa nalog za plačilo prejel ob začetku naslednjega delovnega dne.

15. člen

(Sprejem naloga za plačilo)

(1)

Izvajalec plačilnega prometa mora sprejeti nalog za plačilo:

1.

če nalog obsega vse, kar mora obsegati po drugem, tretjem oziroma četrtem odstavku 13. člena tega zakona in če ni v nasprotju s 6. točko drugega odstavka 13. člena tega zakona, ter

2.

če je na transakcijskem računu imetnika transakcijskega računa, v breme katerega naj se plačilo opravi, kritje v višini, ki je potrebna za izvršitev naloga.

(2)

Izvajalec plačilnega prometa mora imetnika transakcijskega računa obvestiti o zavrnitvi sprejema naloga v roku, določenem v splošnih pogojih poslovanja, vendar ne kasneje kot naslednji delovni dan po prejemu naloga.

(3)

Če izvajalec plačilnega prometa v roku iz drugega odstavka tega člena ne zavrne sprejema naloga za plačilo, se šteje, da je nalog za plačilo sprejel.

(4)

S sprejemom naloga za plačilo nastane obveznost izvajalca plačilnega prometa izvršiti nalog za plačilo.

16. člen

(Izvršitev naloga za plačilo med imetniki transakcijskih računov pri istem izvajalcu plačilnega prometa)

(1)

Kadar se nalog za plačilo nanaša na plačilo v dobro prejemnika plačila, ki je imetnik transakcijskega računa pri istem izvajalcu plačilnega prometa kot nalogodajalec, izvrši izvajalec plačilnega prometa nalog za plačilo tako, da za znesek plačila, ki je predmet naloga za plačilo, hkrati zmanjša kritje na transakcijskem računu nalogodajalca in poveča kritje na transakcijskem računu prejemnika.

(2)

Izvajalec plačilnega prometa mora nalog za plačilo iz prvega odstavka tega člena izvršiti isti delovni dan, kot ga je prejel, če ni v nalogu določen kasnejši datum izvršitve.

17. člen

(Izvršitev naloga za plačilo med imetniki transakcijskih računov pri različnih izvajalcih plačilnega prometa)

(1)

Kadar se nalog za plačilo nanaša na plačilo v dobro prejemnika plačila, ki je imetnik transakcijskega računa pri drugem izvajalcu plačilnega prometa kakor nalogodajalec, izvrši izvajalec plačilnega prometa nalog za plačilo tako:

1.

da za znesek plačila, ki je predmet naloga za plačilo, zmanjša kritje na transakcijskem računu nalogodajalca,

2.

da bodisi neposredno bodisi prek plačilnega sistema posreduje izvajalcu plačilnega prometa prejemnika nalog za odobritev prejemnikovega računa za znesek plačila, ki je predmet naloga in

3.

da zagotovi, da izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila prejme kritje v višini zneska plačila, ki je predmet naloga.

(2)

Nalog za plačilo iz prvega odstavka tega člena je izvršen, ko izvajalec plačilnega prometa prejemnika naloga sprejme nalog iz 2. točke prvega odstavka tega člena in ko prejme kritje iz 3. točke prvega odstavka tega člena. Z izvršitvijo naloga nastane terjatev prejemnika plačila do izvajalca plačilnega prometa v višini zneska plačila, ki je predmet naloga.

(3)

Če ni v nalogu določen kasnejši datum izvršitve, mora izvajalec plačilnega prometa izvršiti nalog za plačilo iz prvega odstavka tega člena:

1.

če ima izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila sedež na območju Republike Slovenije: isti delovni dan kot ga je sprejel,

2.

če ima izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila sedež izven območja Republike Slovenije: v rokih, določenih s splošnimi pogoji vodenja transakcijskega računa.

(4)

Po 1. točki tretjega odstavka tega člena se šteje, da ima izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila sedež na območju Republike Slovenije tudi, kadar transakcijski račun prejemnika plačila vodi:

1.

podružnica banke države članice Evropske unije na območju Republike Slovenije,

2.

banka države članice Evropske unije, ki je po ZBan pooblaščena neposredno opravljati plačilni promet na območju Republike Slovenije,

3.

podružnica tuje banke na območju Republike Slovenije.

18. člen

(Rok za izvedbo nakazil)

(1)

Če gre za nakazilo v plačilnem prometu brez pogodbenega temelja med izvajalcem plačilnega prometa in nalogodajalcem (nakazilo na podlagi gotovinskega pologa), morajo izvajalci plačilnega prometa izvajanje plačilnega prometa organizirati tako, da se vsa plačila prejeta do zaključka dnevnega poslovanja ustreznega poravnalnega sistema izvedejo v dnevu, v katerem je izvajalec plačilnega sistema prejel plačilni nalog, ne glede na to, ali se izvede plačilo znotraj enega izvajalca plačilnega prometa ali med različnima izvajalcema plačilnega prometa, plačila, prejeta po zaključku dnevnega poslovanja ustreznega poravnalnega sistema, pa naslednji delovni dan.

(2)

Za nakazilo se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nalogu za plačilo.

19. člen

(Izjeme pri poravnavanju obveznosti)

(1)

Izvajalci plačilnega prometa izvršujejo plačila po sklepu o prisilni izterjavi in v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Način ravnanja izvajalcev plačilnega prometa v zvezi z izvrševanjem sklepov o prisilni izterjavi in sklepov za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, predpiše minister, pristojen za finance.

(2)

Če izvajalec plačilnega prometa ne more izvesti plačila po sklepu o izvršbi, ravna ne glede na določbo 17. člena po določilih zakona, ki ureja izvršbo.

20. člen

(Sredstva na transakcijskem računu)

(1)

Denarna sredstva na transakcijskem računu se stekajo iz vplačil imetnika transakcijskega računa in iz zanj prejetih denarnih zneskov.

(2)

Pozitivno stanje na računu se šteje kot vpogledni denarni depozit pri banki.

21. člen

(Razpolaganje s saldom)

(1)

Imetnik transakcijskega računa sme vsak trenutek v okviru poslovnega časa izvajalca plačilnega prometa razpolagati s svojim kritjem na transakcijskem računu.

(2)

Izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila mora temu omogočiti razpolaganje z dobroimetjem na transakcijskem računu v višini plačila, ki je predmet posameznega naloga za plačilo, izvršenega v dobro tega računa, zmanjšano za morebitno provizijo in stroške izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca, ki bremenijo prejemnika plačila, takoj po izvršitvi naloga.

(3)

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena izvajalec plačilnega prometa imetniku transakcijskega računa ne sme omogočiti razpolaganja z dobroimetjem na transakcijskem računu, če bi bilo takšno razpolaganje v nasprotju s sklepom davčnega organa o prisilni izterjavi oziroma s sklepom davčnega organa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti, oziroma sklepom sodišča o izvršbi oziroma zavarovanju oziroma z drugo odločbo pristojnega državnega organa, ki jo je izvajalec plačilnega prometa prejel do takrat, ko je nalog imetnika transakcijskega računa za plačilo še mogoče preklicati po 65. členu tega zakona.

22. člen

(Obresti na transakcijskem računu)

Če s pogodbo ni dogovorjeno drugače, plačuje izvajalec plačilnega prometa imetniku transakcijskega računa za pozitivno stanje do obresti v višini, ki jo izvajalec plačilnega prometa priznava za depozite na vpogled.

23. člen

(Pooblastilo izvajalca plačilnega prometa)

Izvajalec plačilnega prometa sme poravnavati obveznosti imetnika transakcijskega računa do izvajalca plačilnega prometa samo v mejah pooblastil, določenih v pogodbi o vodenju transakcijskega računa. Prekoračitev danih pooblastil se presoja po pravilih obligacijskega prava.

24. člen

(Odškodninska odgovornost izvajalca plačilnega prometa)

(1)

Izvajalec plačilnega prometa odgovarja za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev naloženega plačila objektivno.

(2)

Izvajalec plačilnega prometa se odškodninske odgovornosti iz predhodnega odstavka tega člena v razmerju do nalogodajalca ne more razbremeniti niti takrat, kadar je vzrok za izvršitev oziroma nepravilno izvršitev naloga oziroma za zamudo z izvršitvijo naloga ravnanje:

1.

osebe, ki za banko opravlja storitve obdelave in posredovanja plačilnih nalogov prek plačilnih sistemov,

2.

korespondenčne banke, ki za banko opravlja storitve plačilnega prometa, potrebne za zagotovitev dobroimetja banki prejemnika plačila,

3.

osebe, ki vodi poravnalni račun banke oziroma, ki zanjo opravlja druge storitve plačilnega prometa, potrebne za izvršitev naloga.

(3)

Izvajalec plačilnega prometa se odškodninske odgovornosti iz prvega odstavka tega člena lahko razbremeni, če dokaže, da je vzrok za neizvršitev oziroma nepravilno izvršitev naloga oziroma za zamudo z izvršitvijo naloga dogodek ali ravnanje nalogodajalca ali koga tretjega, ki je zunaj njegovega poslovanja in njegovega učinka ni niti mogel pričakovati niti se mu izogniti ali ga odvrniti.

(4)

Kadar izvajalec plačilnega prometa zamudi z izvršitvijo naloga za plačilo, mora nalogodajalcu na njegovo zahtevo plačati nadomestilo v višini, ki je enaka obrestim po obrestni meri zamudnih obresti, ki jo določa zakon, za obdobje od dneva, ko bi nalog moral izvršiti, do dneva, ko je nalog izvršil, tudi če nalogodajalcu zaradi zamude z izvršitvijo ni nastala nikakršna škoda. Če je nalogodajalcu nastala škoda v višini, ki je večja od zneska nadomestila iz prejšnjega stavka, ima nalogodajalec tudi pravico zahtevati doplačilo razlike do polne odškodnine.

(5)

Odškodninske odgovornosti iz tega člena s pogodbo ni mogoče niti izključiti niti omejiti pod znesek iz predhodnega odstavka tega člena.

25. člen

(Provizija in povračilo stroškov)

(1)

Izvajalec plačilnega prometa ima pravico zaračunavati provizijo za opravljene storitve plačilnega prometa in tudi posebne stroške, ki jih je imel v zvezi z vodenjem transakcijskega računa.

(2)

Izvajalec plačilnega prometa si poplača svojo provizijo in stroške vodenja transakcijskega računa iz kritja na transakcijskem računu, če s pogodbo ni dogovorjeno drugače. Izvajalec plačilnega prometa obračuna provizijo in stroške za svoje storitve po veljavni tarifi, ki jo sprejmejo njegovi organi upravljanja in je javno objavljena.

26. člen

(Pošiljanje obvestil)

(1)

Izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca mora nalogodajalca obvestiti o izvršitvi naloga za plačilo v breme njegovega transakcijskega računa najkasneje naslednji delovni dan po izvršitvi naloga. Obvestilo iz prejšnjega stavka mora obsegati:

1.

podatke iz drugega odstavka 13. člena tega zakona,

2.

datum izvršitve naloga in