Nalaganje dokumenta...
Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, 2005–2013 (ReNPEMZM)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 100-4350/2005, stran 2005 DATUM OBJAVE: 10.11.2005
RS 100-4350/2005
4350. Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, 2005-2013 (ReNPEMZM)
Na podlagi 15. člena Zakona o enakih možnostih žensk in moških (Uradni list RS, št. 59/02) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. oktobra 2005 sprejel
R E S O L U C I J O
O NACIONALNEM PROGRAMU ZA ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH, 2005–2013 (ReNPEMZM)
O NACIONALNEM PROGRAMU ZA ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH, 2005–2013 (ReNPEMZM)
SPLOŠNI OKVIR
1. Uvod
(1)
Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških je strateški dokument, ki določa cilje in ukrepe ter ključne nosilce politik za uresničevanje enakosti spolov na posameznih področjih življenja žensk in moških v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2005 do leta 2013. Temeljni namen je izboljšati položaj žensk oziroma zagotavljati trajnostni razvoj pri uveljavitvi enakosti spolov. Konkretne naloge in aktivnosti za doseganje ciljev in izvajanje ukrepov bodo opredeljene v periodičnih načrtih, ki se pripravljajo vsaki dve leti in tudi natančneje določajo časovni rok ter način izvedbe posameznih nalog in aktivnosti.
(2)
Načelo enakosti spolov je v različnih mednarodnih dokumentih opredeljeno kot temeljno načelo, ki so ga dolžne spoštovati vse države članice medvladnih in mednarodnih organizacij, kot so Evropska unija, Združeni narodi in Svet Evrope. Ti dokumenti poudarjajo, da enakosti spolov ne smemo razumeti kot istosti ali podobnosti žensk in moških, temveč kot sprejemanje razlik oziroma drugačnosti med ženskami in moškimi ter enako vrednotenje teh razlik in različnih družbenih vlog. To pomeni, da se politika enakosti spolov zavzema za resnično partnerstvo med ženskami in moškimi ter delitev odgovornosti pri odpravljanju neravnovesij v javnem in zasebnem življenju. Glavno vodilo nacionalnega programa je tako enaka prepoznavnost, enak položaj žensk in moških v družbi ter enako uživanje rezultatov družbenega razvoja.
(3)
Slovenija se je k sprejemu nacionalnega programa za zagotavljanje enakih možnosti spolov zavezala že s pekinškimi Izhodišči za ukrepanje (Pekinška deklaracija in Izhodišča za ukrepanje; V: Akcija za enakost, razvoj in mir: Poročilo o četrti svetovni konferenci o ženskah, Peking, 4.–15. september 1995; Urad za žensko politiko; 1996), ki veljajo za najpomembnejši strateški dokument Združenih narodov, sprejet na Četrti svetovni konferenci o ženskah leta 1995 v Pekingu. S sprejemom tega besedila so se njegove podpisnice (med njimi tudi Vlada Republike Slovenije) zavezale, da bodo spoštovale njegova izhodišča in priporočila ter da bodo pri oblikovanju lastnih nacionalnih strategij ravnale v skladu z njegovimi osnovnimi načeli. Izhodišča za ukrepanje predvidevajo razvijanje posebnih strategij ali načrtov ukrepanja za izboljšanje položaja žensk.
(4)
Neposredno podlago za sprejem Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških je Slovenija dobila z Zakonom o enakih možnostih žensk in moških (ZEMŽM; Uradni list RS, št. 59/02). Zakon definira enakost spolov in enako obravnavanje spolov kot vladno politiko ter uvaja integracijo načela enakosti spolov kot strategijo za doseganje enakosti spolov. Integracija načela enakosti spolov prelamlja s tradicionalnim načinom dela: politike enakosti spolov tako niso več zgolj v domeni oziroma pristojnosti posebnih institucij, ki se ukvarjajo s to problematiko (v Sloveniji Urad za enake možnosti), ampak sestavni del posameznih področnih politik oziroma delokroga ministrstev in vladnih služb. Omenjena strategija uvaja multidisciplinarni proces, s katerim posamezni nosilci odgovornosti za oblikovanje posameznih politik trajno vključujejo načelo enakosti spolov v načrtovanje, oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje politik. Za Slovenijo kot članico Evropske unije je v zvezi s tem pomembna Amsterdamska pogodba, podpisana v Amsterdamu 1997 (Official Journal C 340, 10. 11. 1997), ki uvaja pristop integracije načela enakosti spolov v vse politike EU.
2. Pravne podlage
(1)
Ustava Republike Slovenije opredeljuje Republiko Slovenijo kot demokratično, pravno in socialno državo, ki zagotavlja uživanje in uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem, ne glede na narodnost, raso, spol, vero, politično in drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katero koli drugo osebno okoliščino. Temeljna načela Ustave Republike Slovenije ne dopuščajo nobene oblike diskriminacije, ustava pa zagotavlja tudi mehanizme za odpravo posledic kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. S prepovedjo spolne diskriminacije je enakost žensk in moških priznana kot osnovno načelo demokracije in spoštovanja človekovih pravic in kot taka pogoj za socialno pravično in pravno državo.
(2)
Z Zakonom o enakih možnostih žensk in moških, sprejetim leta 2002, je slovenski pravni red dobil tudi krovni zakon, ki določa skupne smernice oziroma temelje za izboljšanje položaja žensk in ustvarjanje enakih možnosti spolov na posameznih področjih družbenega življenja. Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO; Uradni list RS, št. 50/04), sprejet maja 2004, je še nadgradil pravno podlago za zagotavljanje enakega obravnavanja oseb na vseh področjih družbenega življenja, ne glede na osebne okoliščine, vključno s spolom.
(3)
Enako obravnavanje in enake možnosti spolov sta tudi temeljni pravni načeli politike Evropske unije, opredeljeni tako v Amsterdamski pogodbi, ki je temeljna pogodba EU, kot v mnogih direktivah, ki so uveljavljene v nacionalnih zakonodajah držav članic. Z Amsterdamsko pogodbo se je Evropska skupnost zavezala, da bo v vseh svojih politikah in aktivnostih spodbujala enakost žensk in moških ter si prizadevala odpraviti vse neenakosti zaradi spola (2. in 3. člen). Poleg uveljavljanja integracije načela enakosti spolov (t. i. gender mainstreaming) pa pogodba daje tudi osnovo za sprejem posebnih ukrepov za boj proti diskriminaciji zaradi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti (13. člen). Najpomembnejše določilo z vidika zagotavljanja enakosti spolov v praksi je 141. člen Amsterdamske pogodbe, ki na področju trga dela uvaja načelo enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti, uvaja pristop integracije načela enakosti spolov in daje pravno podlago za uvedbo pozitivnih ukrepov. Državam članicam dopušča, da za zagotavljanje dejanske enakosti žensk in moških na trgu dela, lahko uporabijo ukrepe, ki dajejo specifične ugodnosti podzastopanemu spolu pri zaposlovanju in poklicnem usposabljanju. Na podlagi tega in nekaterih drugih členov pogodbe je bila sprejeta sekundarna zakonodaja, ki od držav članic zahteva sprejem ukrepov za zagotavljanje enakih možnosti in enakega obravnavanja žensk in moških na posameznih področjih. Do leta 2004 je bilo tako sprejetih osem direktiv in ena dopolnitev direktive o enakem obravnavanju žensk in moških, ki urejajo področje zaposlovanja in socialne varnosti:
-
Direktiva 75/117/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z uporabo načela enakega plačila za moške in ženske;
-
Direktiva 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev;
-
Direktiva 2002/73/ES o spremembi direktive 76/207/EGS;
-
Direktiva 79/7/EGS o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti;
-
Direktiva 86/378/EGS o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v poklicnih sistemih socialne varnosti;
-
Direktiva 86/613/EGS o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom;
-
Direktiva 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo;
-
Direktiva 96/34/ES o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC;
-
Direktiva 97/80/ES o dokaznem bremenu v primerih diskriminacije zaradi spola.
(4)
Prva direktiva, ki bo posegla tudi na druga področja družbenega življenja, poleg zaposlovanja in socialne varnosti, je Direktiva Sveta 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi. Direktiva bo začela veljati v letu 2006.
(5)
Poleg pravnih zavez za zagotavljanje enakosti spolov je EU oblikovala Program v zvezi z okvirno strategijo Skupnosti za enakost spolov (2001-2005) (Programme relating to the Community framework strategy on gender equality (2001-2005; Brussels: Commission of the European Communities; 2000), ki kombinira posebne ukrepe za doseganje enakosti z integracijo načela enakosti spolov. Glavni cilji programa so:
a)
uveljavljanje in razširjanje vrednot in praks, ki so podlaga za enakost spolov;
b)
boljše razumevanje problemov, povezanih z enakostjo spolov, vključno z neposredno in posredno diskriminacijo zaradi spola ter hkratno raznovrstno diskriminacijo žensk, z ovrednotenjem učinkovitosti politik in praks na podlagi predhodnih analiz, s spremljanjem izvajanja in ocenjevanjem učinkov;
c)
razvijanje usposobljenosti akterjev za učinkovito uveljavljanje enakosti spolov, zlasti s podpiranjem izmenjave informacij in dobre prakse ter s povezovanjem v mreže na ravni Skupnosti.
Strategija je usmerjena na naslednja področja: ekonomsko, udeležba in zastopanost v procesih odločanja, socialne in državljanske pravice ter sprememba spolnih vlog in stereotipov. Kot takšna se bo strategija predvidoma nadaljevala tudi v letu 2006, v naslednjem proračunskem obdobju 2007-2013 pa je predviden nov program PROGRESS.
3. Mednarodne obveznosti
(1)
Republika Slovenija je ratificirala ali pristopila k številnim mednarodnim sporazumom s področja varstva pravic žensk in enakega obravnavanja spolov ter se s tem zavezala k njihovemu uresničevanju. Pri pripravi Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških so upoštevani standardi in priporočila Združenih narodov, Mednarodne organizacije dela, Sveta Evrope in Evropske unije.
(2)
Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (Generalna skupščina Združenih narodov, resolucija št. 34/180, sprejeta 18. decembra 1979, Uradni list SFRJ-MP, št. 11/81) je osrednji pravno zavezujoči instrument za varstvo pravic žensk, ki posega na vsa področja javnega in zasebnega življenja. Konvencija obvezuje Slovenijo, da sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s pozitivnimi ukrepi, da se odpravi diskriminacija in zagotovi polna enakopravnost spolov na vseh področjih, zlasti političnem, družbenem, ekonomskem in kulturnem. Na podlagi zadnjega poročila o uresničevanju konvencije je bil v Sloveniji, po ugotovitvah Odbora za odpravo diskriminacije žensk, dosežen določen napredek pri doseganju enakosti spolov, predvsem s sprejetjem ustrezne zakonodaje, vendar je preprečevanje in odpravljanje dejanske diskriminacije žensk še vedno premalo učinkovito in počasno (Poročilo Odbora za odpravo diskriminacije žensk o obravnavi drugega in tretjega periodičnega poročila Republike Slovenije na 29. zasedanju (New York, 20. junij–18. julij 2003) (CEDAW/C/SR.620 in 621)).
(3)
Odbor za odpravo diskriminacije žensk je kot ključne izpostavil naslednje probleme:
-
pogosto pojavnost nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem v družini, ter v povezavi s tem pomanjkanje sistematičnega zbiranja podatkov in raziskovanja nasilja nad ženskami in blage kazni za kazniva dejanja nasilja nad ženskami;
-
trgovino z ženskami in dekleti v Sloveniji ter pomanjkanje podatkov o pojavu in celovite strategije za boj proti trgovini z ženskami in dekleti;
-
nizko zastopanost žensk na voljenih in imenovanih položajih, vključno v državnem zboru, vladi in lokalnih predstavniških in izvršnih organih;
-
vertikalno in horizontalno segregacijo na trgu dela in naraščajočim deležem brezposelnih mladih iskalk prve zaposlitve;
-
razlike v plačah žensk in moških, predvsem v gospodarskih družbah in podjetjih;
-
visoko stopnjo maternalne umrljivosti;
-
ohranjanje tradicionalnih predsodkov glede vloge in odgovornosti žensk in moških v družini in družbi;
-
slabši položaj starejših žensk, predvsem podeželskih, in pripadnic manjšinskih skupin, predvsem Rominj, ter pomanjkanje podatkov o položaju teh ranljivih skupin žensk.
(4)
Pomembni univerzalni instrumenti za varstvo pravic žensk so tudi Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (Generalna skupščina Združenih narodov, resolucija št. 2200 A(XXI), sprejet 16. decembra 1966, Uradni list SFRJ-MP, št. 7/71, in Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Generalna skupščina Združenih narodov, resolucija št. 2200 A(XXI), sprejet 16. decembra 1966, Uradni list SFRJ-MP, št. 7/71), ki zavezujeta države pogodbenice, da bodo zagotovile moškim in ženskam enakopravno uživanje vseh pravic in svoboščin, zagotovljenih z obema paktoma, ter konvencije Mednarodne organizacije dela, ki se nanašajo na enako plačilo za enako delo, odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih, enako obravnavanje delavcev in delavk z družinskimi obveznostmi ter na zaščitne ukrepe.
(5)
V okviru Sveta Evrope sta za varstvo pravic žensk najpomembnejši Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ETS št. 5, sprejeta 4. novembra 1950, Uradni list RS-MP, št. 7/94) ter Evropska socialna listina (spremenjena) (ETS št. 163, sprejeta 3. maja 1996, Uradni list RS-MP, št. 7/99), ki zagotavljata nediskriminatorno uživanje pravic in svoboščin, zagotovljenih s Konvencijo oziroma Listino, ne glede na spol, raso, barvo, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno poreklo, pripadnost narodni manjšini, premoženje, rojstvo ali drugo okoliščino.
(6)
Poleg tega Listina posebej varuje tudi pravico zaposlenih žensk do porodniškega varstva ter pravico do enakih možnosti in enakega obravnavanja v zadevah v zvezi z zaposlitvijo in poklicem brez razlikovanja na podlagi spola. Slovenija se je zavezala, da bo zagotavljala varstvo pred odpuščanjem žensk, še posebej v času nosečnosti in porodniškega dopusta, in da bo spodbujala enake možnosti za zaposlitev ter ponovno vključevanje v poklic. Prav tako je treba zagotavljati enake možnosti pri poklicnem usmerjanju, usposabljanju, prekvalifikaciji in rehabilitaciji, ustvarjati enake pogoje za zaposlitev in delovne pogoje, vključno s plačilom, ter omogočati vsestranski poklicni razvoj žensk in moških.
4. Namen in cilji nacionalnega programa
(1)
Temeljni namen Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških je določiti splošne prioritete za izboljšanje položaja žensk oziroma za zagotavljanje trajnostnega razvoja enakosti spolov. Na podlagi analize stanja opredeljuje Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških glavne usmeritve politike enakih možnosti spolov na vseh pomembnih področjih družbenega življenja. Ta področja obsegajo integracijo načela enakosti spolov, delo, znanje, družbeno blaginjo, odnose med spoloma in procese odločanja.
(2)
Strateški cilji politike enakosti spolov na opredeljenih področjih so:
1.
ustrezna organizacijska struktura in sposobnost kadrov za učinkovito izvajanje integracije načela enakosti spolov,
2.
enake možnosti žensk in moških pri zaposlovanju in delu,
3.
kakovostno delovno okolje brez vseh oblik nadlegovanj,
4.
usklajenost poklicnega in zasebnega življenja ter družinskih obveznosti zaposlenih žensk in moških,
5.
vzgoja za enakost spolov ter spodbujanje enakih možnosti žensk in moških v vzgoji in izobraževanju,
6.
enake možnosti žensk in moških v športu,
7.
enake možnosti žensk in moških v znanosti in raziskovanju,
8.
enake možnosti žensk in moških v kulturi in medijih,
9.
kakovostno zdravstveno varstvo prilagojeno potrebam žensk in moških,
10.
izboljšanje reproduktivnega zdravja žensk in moških,
11.
varstvo duševnega zdravja, prilagojeno potrebam žensk in moških,
12.
socialna vključenost in zmanjšanje revščine žensk in moških,
13.
enakovredna delitev družinskega dela med ženskami in moškimi ter odgovorno partnerstvo in starševstvo,
14.
sistemska ureditev preprečevanja nasilja nad ženskami,
15.
ničelna strpnost do nasilja nad ženskami,
16.
sistemska ureditev preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije,
17.
sistemska ureditev preprečevanja spolnega nasilja in ničelna strpnost do spolnega nasilja,
18.
uravnotežena zastopanost in udeležba žensk in moških v političnem odločanju,
19.
uravnotežena zastopanost žensk in moških na imenovanih položajih v javni upravi in pravosodju,
20.
uravnotežena zastopanost žensk in moških na položajih odločanja na družbeno-ekonomskem področju.
(3)
V skladu z Zakonom o enakih možnostih žensk in moških so v Resoluciji o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških opredeljeni cilji in ukrepi, odgovornost za izvajanje ukrepov, podatki, ki se bodo zbirali, obdelovali in analizirali ločeno po spolu, način spremljanja in poročanja o izvajanju nacionalnega programa ter okvirni obseg sredstev za izvedbo ukrepov in način njihovega zagotavljanja.
(4)
Razvoj pristopa, ki ga opredeljuje Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, temelji na prepoznanju, da je horizontalno sodelovanje med Uradom za enake možnosti, ministrstvi in drugimi vladnimi službami temeljnega pomena za uspešno izvajanje politike enakih možnosti spolov. Namen resolucije je določiti splošne cilje in ukrepe Vlade RS za doseganje enakosti spolov na posameznih področjih. Cilji in ukrepi nacionalnega programa so opredeljeni kot smernice ministrstvom in drugim vladnim organom, da te ukrepe vključijo v načrtovanje in izvajanje svojih področnih politik in programov, ter bodo podrobneje razdelani in konkretizirani v periodičnih načrtih.
(5)
Pri izvajanju ciljev in ukrepov, ki bodo prispevali k zagotavljanju dejanske enakosti spolov v vsakdanjem življenju žensk in moških, pa je treba graditi in krepiti partnerstvo s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami, univerzami in raziskovalnimi institucijami, posamezniki in posameznicami, zasebnim sektorjem, sindikati, organizacijami delodajalcev ter drugimi organizacijami civilne družbe.
5. Strategija politike enakosti spolov
(1)
Razvoj in napredek pri odpravljanju neenakosti žensk in moških ni bil tako hiter in obsežen, kot se je pričakovalo, zato je mednarodna skupnost (ki je že pred skoraj pol stoletja začela na področju zagotavljanja človekovih pravic posebno pozornost posvečati pravicam žensk) začela preverjati in ocenjevati učinkovitost veljavnih pravnih norm na tem področju. Rezultat teh prizadevanj je bila uvedba novih pravnih instrumentov, strategij in metod za doseganje dejanske oziroma stvarne enakosti spolov. Med pravnimi instrumenti so najbolj poznani in v mnogih državah že uspešno preizkušeni tako imenovani posebni ukrepi, ki se uvajajo in izvajajo na področjih, kjer so moški in ženske neuravnoteženo zastopani ali pa sta spola v neenakem položaju. Kot ključno metodo dela in strategijo pa mednarodna skupnost in posamične države razvijajo in izvajajo tako imenovano integracijo načela enakosti spolov v vse politike in programe (gender mainstreaming). Oba pristopa sta nadgrajena z nadzorom in obveznim poročanjem o izvajanju politike enakosti spolov in doseganju načrtovanih ciljev. Državne institucije za spodbujanje enakosti spolov imajo zato tudi pooblastila in naloge za nadzor, mednarodne organizacije pa za države uveljavljajo posebne sisteme poročanja o izvajanju politike enakosti spolov.
(2)
Strategija spodbujanja enakosti spolov izhaja iz pristopov, opredeljenih v Zakonu o enakih možnostih žensk in moških, ter sledi okvirni strategiji in praksi politike enakosti spolov, h kateri so se zavezale članice Evropske unije. Strategija tako na eni strani uvaja pristop spodbujanja sprememb, ki izhaja iz prepoznavanja specifičnih razlik oziroma potreb žensk in moških ter vplivov politik na njihova življenja. Na osnovi prepoznavanja teh razlik spodbuja izvajanje posebnih ukrepov za doseganje enakosti spolov. Na drugi strani pa strategija uvaja integracijo načela enakosti spolov, pri kateri akterji oziroma akterke politike v vseh fazah političnega procesa upoštevajo vidik spolov. Izvajanje integracije načela enakosti spolov je zakonsko zavezujoče za Vlado Republike Slovenije, ministrstva in samoupravne lokalne skupnosti.
Spodbujanje sprememb
Oba pristopa sta zelo tesno povezana. Strokovno znanje in izkušnje, pridobljene z enim pristopom, so ključni dejavnik za strategijo, ki se uporablja pri drugem pristopu. Z namenom okrepitve pristopa, ki spodbuja spremembe na področju enakih možnosti žensk in moških, mora vlada uporabljati številne mehanizme, med katerimi so najpomembnejši:
1.
Ocena vpliva spola
Z oceno vpliva spola se že med procesom oblikovanja politike ugotavljajo prikrite oziroma nevidne posledice za en ali drugi spol. Da bi ugotovili, ali je ocena vpliva spola relevantna in na kateri stopnji mora biti vključena v načrtovanje, je najprimernejše orodje uporaba vprašalnika za preverjanje.
Oceno vpliva spola mora vlada uporabljati pri svojem delu v vseh resorjih in na vseh ravneh oblikovanja politike. Za uspešno uporabo tega mehanizma je potreben enoten sistem, za izvajanje katerega so usposobljeni vsi, ki so vključeni v oblikovanje politik.
2.
Spremljanje in raziskave
Položaj žensk in moških v družbi se spremlja na ključnih področjih družbenega življenja, kot so trg dela in zaposlovanje, socialna politika, vzgoja in izobraževanje ter politično življenje. Spremljanje pa je hkrati tudi element sprememb. Izboljševanje obstoječih statistik vodi do zagotavljanja ustreznih podatkov za spremljanje in delno lahko spodbuja nove in dodatne raziskave za izboljšanje informiranosti o določenih področjih ter za razvoj novih ukrepov. Spremljanje in raziskave so tudi pomembno orodje za izboljšanje vpogleda v posledice določene politike ter preverljivosti teh vplivov, ne zgolj z merjenjem kvantitativnih sprememb, temveč tudi s sledenjem sprememb v javnem mnenju in pogledih na enakost spolov.
Poleg posebnih raziskav o enakosti in enakih možnosti spolov je pomembno tudi, da je v vseh relevantnih raziskavah vključen vidik spolov, bodisi pri zbiranju podatkov ali pri njihovi analizi.
3.
Posebni ukrepi
Posebni ukrepi so specifično orodje za pospeševanje procesa, ki vodi k doseganju dejanske enakosti spolov in k odpravljanju prikrite diskriminacije zaradi spola. Posebni ukrepi so lahko ukrepi začasne narave in prenehajo veljati, ko je dosežen zastavljeni cilj. Ti začasni ukrepi na področju enakih možnosti žensk in moških lahko osebam določenega spola zagotavljajo določene ugodnosti na področjih, kjer je to potrebno, vendar zgolj z namenom odprave diskriminacije in doseganja enakosti spolov. Praksa pa pozna tudi posebne ukrepe trajne narave, ki določenim skupinam žensk in moških zagotavljajo poseben status, s katerim se zagotavlja enakost spolov v družbi, na primer varstvo žensk v času nosečnosti in materinstva.
4.
Izobraževanje in ozaveščanje
Pomembno orodje za doseganje družbenih sprememb in sprememb pojmovanja družbenih vlog spolov ter za preseganje spolnih stereotipov je izobraževanje oziroma ozaveščanje. Eden bistvenih procesov ozaveščanja je informiranje o obstoječih in novih pravnih določbah za zagotavljanje enakega obravnavanja žensk in moških, na primer o določbah, ki izboljšujejo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.
Vendar pa zgolj razširjeno znanje ne vodi samodejno k spremembam ravnanj. Za dosego tega so namreč ključne spremembe zavesti. Pri tem je tudi pomembno, da se izpostavijo dosežki izobraževanja in ozaveščanja ter primeri dobre prakse.
Integracija načela enakosti spolov v redne politike
(1)
Integracija načela enakosti spolov se je razvila iz spoznanja, da s posameznimi ukrepi za podporo ženskam neposredno sicer veliko dosežemo, vendar pa ti ukrepi ne morejo veliko prispevati k dolgoročnim strukturnim spremembam, če se hkrati ne upoštevajo oziroma odpravljajo strukturne neenakosti med ženskami in moškimi.
(2)
Integracija načela enakosti spolov je, po definiciji Sveta Evrope, opredeljena kot "(re)organizacija, napredek, razvoj in vrednotenje političnih procesov tako, da akterji, ki se običajno ukvarjajo s sprejemanjem političnih odločitev, integrirajo vidik enakosti spolov v vse politike na vseh ravneh in v vseh fazah." (V: Kozmik, V. (ur) Integracija načela enakosti spolov; Ljubljana: Vlada RS, Urad za žensko politiko; 1998). Enakost spolov tako postane del vsakdanje politike, saj se pri pripravljanju in načrtovanju, odločanju, izvajanju in ovrednotenju političnih usmeritev in ukrepov upošteva specifični položaj obeh spolov. Pomeni, da je treba vse politike in ukrepe oblikovati tako, da odpravljajo neenakosti in prispevajo k vzpodbujanju enakosti spolov. Pomembno je, da že vnaprej preverimo, kakšne možne različne posledice imajo lahko določeni ukrepi za ženske in moške, ter na ta način ugotovimo, ali in kako nastajajo in se ponavljajo spolno specifične neenakosti.
(3)
Za izvajanje integracije načela enakosti spolov so pristojni vsi akterji oziroma akterke politike, in sicer na vseh ravneh razvoja politike, od oblikovanja do ocenjevanja njenega izvajanja. Takšen pristop je pomemben, ker izpostavlja problem konvencionalnih (spolno nevtralnih) pristopov v politikah, upošteva vplive politik na določene družbene skupine in posledično izboljšuje kakovost in učinkovitost teh politik.
(4)
S pomočjo mehanizmov, ki se uporabljajo za doseganje sprememb, se oblikuje in nadgrajuje tudi integracija načela enakosti spolov. Tisti, ki oblikujejo politike, morajo pozornost namenjati predvsem naslednjim mehanizmom:
1.
Finančna sredstva za politiko enakosti spolov
Ministrstva so odgovorna za politiko enakosti spolov na področjih v njihovi pristojnosti. Ta odgovornost se najbolj izraža v politično-programskih dokumentih in proračunih ministrstev, kjer so cilji politike enakosti spolov in ustrezni izdatki zanje najbolj eksplicitno izraženi. Da bi ugotovili, v kolikšni meri je politika enakosti spolov del politike posameznega ministrstva, je potrebna analiza proračunov. Za analizo tega, ali je nek izdatek relevanten za spodbujanje enakosti spolov, pa mora obstajati ustrezna metoda oziroma natančni kriteriji.
2.
Medresorska skupina
Za uspešnost integracije načela enakosti spolov je pomembno, da so ministrstva sama odgovorna za vključevanje vidika spolov v svoja področja dela. Vsako ministrstvo ima koordinatorico oziroma koordinatorja za enake možnosti žensk in moških, ki skrbi za izvajanje nalog, ki jih ima ministrstvo na podlagi Zakona o enakih možnostih žensk in moških. Koordinatorice in koordinatorji pri svojem delu sodelujejo z Uradom za enake možnosti.
Glavne aktivnosti koordinatoric oziroma koordinatorjev so:
-
nadzor upoštevanja načela enakosti spolov pri pripravi predpisov in ukrepov;
-
predlaganje politik in ukrepov za spodbujanje enakosti spolov na ministrstvih;
-
sodelovanje pri pripravi nacionalnega programa in periodičnih načrtov;
3.
Strateške zveze
Za hitrejše vključevanje načela enakosti spolov v redno politiko so temeljnega pomena strateške zveze z družbenimi partnerji, z organizacijami delodajalcev, sindikati, trgovino in gospodarstvom, ostalimi vladnimi akterji ter nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju enakih možnosti spolov. Pomembno je, da vlada skupaj z njimi opredeli način zagotavljanja produktivne vloge pri oblikovanju in izvajanju politike enakosti spolov.
Integracija načela enakosti spolov je dopolnitev obstoječe "tradicionalne" politike, ki se običajno omejuje na specifične probleme, povezane z neenakostjo spolov, in jo izvajajo mehanizmi politike enakosti spolov (npr. uradi ali oddelki za enakost spolov). Zato vključitev načela enakosti spolov ne pomeni zamenjave tradicionalnih politik z novo, temveč njihovo dopolnitev. Pomeni, da akterji politike v vseh fazah političnega procesa upoštevajo tudi vidik spolov, pri čemer so jim v podporo in pomoč obstoječi mehanizmi politike enakosti spolov in njihovi akterji s svojim znanjem in izkušnjami.
6. Izvajanje nacionalnega programa
6.1 Periodični načrti
(1)
Nacionalni program določa cilje in ukrepe za izvajanje strateških usmeritev za zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških v obdobju od leta 2005 do 2013. Da cilji in ukrepi, načrtovani za celotno osemletno obdobje, ne bi ostali le neuresničene programske usmeritve, Zakon o enakih možnostih žensk in moških natančno določa, da se vsaki dve leti pripravi periodični načrt, ki opredeli aktivnosti za naslednji dve leti. Periodični načrti so torej izvedbeni akti nacionalnega programa, s katerimi se določijo prioritetne naloge in aktivnosti za izvajanje ciljev in ukrepov na posameznih področjih.
(2)
Vsakokratni periodični načrt je pripravljen na podlagi poročil o izvedenih aktivnostih v preteklem dveletnem obdobju in dodatnih predlogov usmeritev in nalog posameznih ministrstev. Na osnovi tega pa Urad za enake možnosti pripravi nov periodični načrt in ga predloži v sprejem vladi.
(3)
Periodični načrti natančneje opredeljujejo tudi potrebna sredstva za izvedbo aktivnosti ter dodano vrednost ukrepov za dosego ciljev nacionalnega programa. Hkrati sta v periodičnih načrtih natančneje določena časovni rok ter način izvedbe posameznih aktivnosti, ki tudi opredeli nosilce oziroma izvajalce aktivnosti.
6.2 Podatki in kazalci
(1)
Z namenom opazovanja napredka ter oblikovanja novih in ustreznih ukrepov za zagotavljanje enakih možnosti spolov je potrebno, da se položaj žensk in moških v družbenem in zasebnem življenju sistematično spremlja. Različne institucije, pristojne za spremljanje statističnih podatkov (tj. podatkov, ki se kontinuirano zbirajo v okviru resornih ministrstev in vladnih služb ter drugih ustanov), te vedno bolj vodijo ločeno tudi po spolu, kar omogoča stalen pregled nad specifičnimi razlikami med ženskami in moškimi. Usklajeni in primerljivi mednarodni podatki so tudi eden od ciljev politike enakosti spolov Evropske unije. Enotni kazalci spremljanja po spolu so na nekaterih področjih že sprejeti, na primer za spremljane položaja žensk in moških na trgu dela, pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, v procesih odločanja, na področju nasilja nad ženskami. Na ostalih področjih pa se enotno spremljanje podatkov, relevantnih za politiko enakosti spolov, na ravni EU še razvija.
(2)
Poleg kazalcev pa so pomembno sredstvo za spremljanje položaja in napredka tudi analize in raziskave. Namen strategije spodbujanja enakosti spolov je, da se poleg specifičnih analiz in raziskav o položaju žensk in moških na različnih področjih vidik spolov vključi tudi v vse ostale relevantne analize in raziskave.
(3)
V nacionalnem programu so določeni kvantitativni in kvalitativni kazalci, s katerimi se bosta spremljala položaj žensk in moških po posameznih področjih ter izvajanje politike enakih možnosti spolov v Sloveniji. Kazalci izhajajo iz obstoječih baz podatkov, ki se vodijo v Sloveniji, ter iz sprejetih kazalcev Evropske unije, katerim se te baze prilagajajo. Zbiranje podatkov, ločenih po spolu, in spremljanje kazalcev sta v pristojnosti resornih ministrstev in vladnih služb, ki podatke posredujejo Uradu za enake možnosti. Na podlagi tega Urad za enake možnosti vodi skupno bazo podatkov po kazalcih, določenih v nacionalnem programu.
(4)
Poleg kazalcev nacionalni program predvideva tudi vzpostavitev drugih mehanizmov spremljanja, predvsem različnih raziskav in analiz o položaju žensk in moških na posameznih področjih družbenega življenja, kjer je opazno pomanjkanje podatkov. Prioritetne teme na določenih področjih bodo natančnejše opredelili periodični načrti.
6.3 Spremljanje, poročanje in informiranje
(1)
Urad za enake možnosti je odgovoren za spremljanje izvajanja nacionalnega programa ter o tem redno poroča. Izvajanje nacionalnega programa se spremlja na podlagi izvedenih aktivnosti v okviru dveletnih periodičnih načrtov. Po Zakonu o enakih možnostih žensk in moških ministrstva in vladne službe o izvajanju aktivnosti v njihovi pristojnosti poročajo Uradu za enake možnosti dva meseca pred iztekom vsakokratnega periodičnega načrta. Na podlagi tega Urad za enake možnosti pripravi poročilo o izvajanju nacionalnega programa, v katerem navede izvedene ukrepe in aktivnosti. Vsaki dve leti vlada o tem poroča državnemu zboru.
(2)
Izvajanje nacionalnega programa bo spremljalo tudi celostno informiranje javnosti preko spletne strani Urada za enake možnosti. Objavljene bodo informacije o različnih aktivnostih, ki potekajo na posameznih področjih, ter o novih pobudah vseh zainteresiranih akterjev oziroma akterk.
6.4 Sredstva
(1)
Predlagani ukrepi za doseganje ciljev nacionalnega programa so načrtovani večinoma kot sestavni del oblikovanja in izvajanja politik na zadevnih družbenih področjih, ki so v pristojnosti posameznih ministrstev in vladnih služb ter samoupravnih lokalnih skupnosti. Za aktivnosti, s katerimi se bodo ukrepi izvajali, je značilno, da zahtevajo preusmeritev pozornosti oziroma učinkovitejše in pospešeno vključevanje načela enakosti spolov v procese, ki že potekajo. Ministrstva bodo zato ukrepe izvajala predvsem z integracijo načela enakosti spolov v vse relevantne programe in aktivnosti v okviru njihovih pristojnosti. Na nekaterih področjih pa bo za izvajanje ukrepov potrebno predvideti posebne aktivnosti, za katere bodo ministrstva v okviru svojih proračunov namenila posebna sredstva.
(2)
V predvidenih sredstvih niso vključeni stroški plač in stroški zaposlenih v ministrstvih in vladnih službah, saj so ukrepi nacionalnega programa načrtovani kot sestavni del rednega izvajanj politik in programov pristojnih ministrstev.
Integracija načela enakosti spolov
(1)
Sredstva, s katerimi se bodo izvajali ukrepi nacionalnega programa, se bodo zagotavljala iz državnega proračuna in iz nepovratnih sredstev EU. Za pristop integracije načela enakosti spolov, ki se bo izvajal na posameznih področjih resornih ministrstev, sredstev ni mogoče natančno opredeliti, ker poteka kot del rednega dela in programov ministrstev.
(2)
Na področju trga dela in zaposlovanja se bo integracija načela enakosti spolov izvajala v okviru programov Aktivne politike zaposlovanja. Sredstva za izvajanje se bodo do leta 2008 zagotavljala iz sredstev Evropskega socialnega sklada za izvedbo prednostne naloge "Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje", ki uvaja horizontalen pristop enakih možnosti. Horizontalen pristop pomeni, da je v vse aktivnosti vključenih najmanj 50% žensk.
(3)
Na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter odnosov med spoloma se bodo ukrepi financirali iz sredstev dopolnilnih programov socialnega varstva, katerih del je posebej namenjen področju nasilja. Poleg tega se bodo sredstva zagotavljala tudi iz programov v podporo družini in sredstev za sofinanciranje nevladnih organizacij za preventivne in kurativne programe na področju socialnih zadev in družine. Posebno pozornost preprečevanju in obravnavi vseh oblik nasilja nad ženskami bodo pristojna ministrstva namenjala tudi v okviru svojega dela in aktivnosti, za katera redno zagotavljajo letna sredstva.
(4)
Integracija načela enakosti spolov se bo izvajala tudi v okviru politik, programov in ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja ter znanosti in raziskovanja. Posebna pozornost vidiku enakosti spolov na področju kulture in medijev bo namenjena tudi v okviru programov in projektov, ki jih izvaja in podpira pristojno ministrstvo.
(5)
Na področju zdravja se bodo ukrepi iz nacionalnega programa, kjer je v obstoječe politike in programe potrebno vključevati načelo enakosti spolov, izvajali v okviru sredstev za izvajanje organiziranega zdravstvenega varstva. Pozornost ukrepom na področju enakosti spolov bo namenjena tudi v okviru programov socialne vključenosti.
Posebni ukrepi
(1)
Pomembno je, da se načelo enakosti spolov vključuje v vse politike in programe, ki potekajo v okviru rednega dela ministrstev in vladnih služb. Vendar pa je na nekaterih področjih potrebno aktivnejše delovanje zagotavljanja enakih možnosti spolov in sprejetje ter izvajanje določenih ukrepov, za katere je potrebno predvideti posebna sredstva.
(2)
Za celotno obdobje veljavnosti resolucije o nacionalnem programu je oceno okvirnih sredstev za izvajanje posebnih ukrepov mogoče opredeliti na osnovi že predvidenih sredstev, s katerimi se izvajajo oziroma se bodo izvajali določeni programi in ukrepi na posameznih področjih. Sredstva za ukrepe, ki se bodo izvajali iz sredstev evropskih skladov je mogoče načrtovati zgolj do zaključka proračunskega obdobja EU, torej do konca leta 2007. Za preostalo obdobje nacionalnega programa se bodo aktivnosti in sredstva za njihovo izvedbo načrtovali v okviru periodičnih načrtov.
(3)
Posebni programi preprečevanja diskriminacije na trgu dela se bodo do konca leta 2007 financirali iz sredstev Evropskega socialnega sklada in državnega proračuna v okviru programa EQUAL. Programom za zmanjševanje razlik med spoloma na delovnem mestu je namenjenih 296 MIO tolarjev. Za izvajanje posebnih ukrepov na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter promocijo enakovredne delitve družinskega dela med ženskami in moškimi pristojna ministrstva in vladni urad načrtujejo 24 MIO tolarjev.
(4)
V okviru Ciljno-raziskovalnih programov se bodo spodbujale raziskave na področju študij spolov in raziskave, ki posebno pozornost namenjajo vidiku enakosti spolov. Zanje bo v celotnem obdobju izvajanja nacionalnega programa namenjenih okvirno 16 MIO tolarjev. Ukrepi za zagotavljanje enakosti spolov na področju vzgoje in izobraževanja se bodo izvajali tudi v okviru sredstev letnih delovnih načrtov vzgoje in izobraževanja (12 MIO tolarjev) ter stalnega strokovnega izpopolnjevanja (8 MIO tolarjev). V okviru projektov Skritega sklada, aktivnosti za spremljanje šolskega kurikula ter sredstev Zavoda za šport bo posebnim projektom in aktivnostim za spodbujanje enakih možnosti spolov na področju vzgoje in izobraževanja ter športa namenjenih 13 MIO tolarjev.
(5)
Za programe varovanja in krepitve zdravja, kjer je upoštevan tudi kriterij zmanjševanja razlik med spoloma, bo namenjenih 14 MIO tolarjev. Posebna sredstva pa se bodo tudi v prihodnje zagotavljala za programe krepitve reproduktivnega zdravja. Za vodenje programa ZORA in programa organiziranega presejanja raka dojk je predvidenih 10 MIO tolarjev. Za pripravo zakonodaje in nacionalnega programa na področju duševnega zdravja pa je v prihodnjih letih predvidenih 4 MIO tolarjev.
(6)
Za nadgradnjo usposabljanja strokovnih kadrov na področju obravnave in preprečevanja nasilja nad ženskami je predvidenih 6,8 MIO tolarjev, za ozaveščanje in informiranje širše javnosti o tej problematiki pa 4,5 MIO tolarjev.
(7)
Izvajanje posebnih ukrepov je načrtovano tudi na področju spodbujanja uravnotežene zastopanosti v procesih odločanja, za katere bodo namenjena sredstva v višini 3 MIO tolarjev.
(8)
Sofinanciranje projektov oziroma dejavnosti nevladnih organizacij, ki delujejo na področju enakih možnosti spolov, spada med redne naloge pristojnega urada, ki bo zanj v celotnem obdobju namenil okvirno 32 MIO tolarjev.
(9)
Republika Slovenija je upravičena tudi do črpanja sredstev iz Programa v zvezi z okvirno strategijo Skupnosti za enakost spolov, iz katerega načrtuje v celotnem obdobju za izvajanje aktivnosti nameniti 50 MIO tolarjev.
(10)
Natančen načrt izvajanja aktivnosti za doseganje ciljev nacionalnega programa ter natančno opredelitev sredstev za izvedbo teh aktivnosti bodo določili periodični načrti, sprejeti za vsakokratno dveletno obdobje izvajanja nacionalnega programa.
(11)
Viri sredstev za posebne ukrepe po področjih, v MIO tolarjev, za obdobje 2005–2013 +----------------+--------------------+---------------+---------------+------+ | | Evropski socialni | Evropske | Državni |SKUPAJ| | | sklad | donacije | proračun | | +----------------+--------------------+---------------+---------------+------+ |Delo | 222| –| 80| 302| +----------------+--------------------+---------------+---------------+------+ |Družba znanja | –| –| 49| 49| +----------------+--------------------+---------------+---------------+------+ |Družbena | –| –| 28| 28| |blaginja | | | | | +----------------+--------------------+---------------+---------------+------+ |Odnosi med | –| –| 29,3| 29,3| |spoloma | | | | | +----------------+--------------------+---------------+---------------+------+ |Procesi | –| –| 3| 3| |odločanja | | | | | +----------------+--------------------+---------------+---------------+------+ |Drugo | –| 40| 42| 82| +----------------+--------------------+---------------+---------------+------+ |SKUPAJ | 222| 40| 231,3| 493,3| +----------------+--------------------+---------------+---------------+------+
6.5 Krepitev partnerstev
(1)
Izkušnje z izvajanjem preteklih politik in ukrepov za zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških so pokazale, da zaveza in udeležba zgolj posebnih institucij, ki se ukvarjajo s to problematiko, ni dovolj za doseganje enakosti spolov. Ključnega pomena je, da so udeležene različne akterke in akterji iz ekonomskega, socialnega in političnega življenja ter da se med njimi krepi vidik partnerstev.
(2)
Stalno sodelovanje in partnerstvo pri pripravi, načrtovanju in izvedbi politik in ukrepov, pomembnih z vidika enakih možnosti spolov, je potrebno krepiti med vsemi pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami ter samoupravnimi lokalnimi skupnostmi. Sodelovanje poteka na ravni koordinatoric in koordinatorjev za enake možnosti žensk in moških ter na ravni posebnih medresorskih delovnih skupin za pripravo in izvedbo določenih politik in ukrepov. Med ministrstvi, vladnimi službami in samoupravnimi lokalnimi skupnostmi pa mora biti zagotovljen stalen pretok informacij ter ozaveščanje o politiki enakosti spolov.
(3)
Pomembno vlogo, odgovornost in moč v socialnem dialogu imajo socialni partnerji. Socialni sporazum med vlado, delodajalci in sindikati vse akterje zavezuje k razvijanju in uveljavljanju politike enakosti spolov na trgu dela. Za doseganje tega cilja pa je pomembno stalno sodelovanje med vsemi partnerji, informiranje in ozaveščanje o problemih in ukrepih za zagotavljanje enakih možnosti spolov na trgu dela ter skupno razvijanje politik in ukrepov.
(4)
Nevladne organizacije so pomemben del civilne družbe in eden glavnih akterjev za spodbujanje enakosti spolov. Krepitev oblik sodelovanja in partnerstva med vlado in nevladnimi organizacijami je osnova za širjenje dialoga in izboljšanje vzajemnega informiranja ter izmenjave dobrih praks politik in aktivnosti na področju enakosti spolov. Pomembno pa je tudi spodbujati nevladne organizacije, ki niso specializirane za področje enakosti spolov, da v svoje aktivnosti vključijo vidik spolov.
(5)
Sodelovanje in partnerstvo v medvladnih in mednarodnih institucijah, na primer v Evropski komisiji, Združenih narodih, Svetu Evrope, je pomembno zaradi krepitve strokovnega znanja in izkušenj ter zaradi oblikovanja enotnih usmeritev in politik za doseganje enakosti spolov na mednarodni ravni.
(6)
Vse omenjene mednarodne organizacije posebej izpostavljajo pomen ozaveščanja za spreminjanje stereotipnih kulturnih vzorcev, povezanih z vlogami spolov, in sicer na vseh področjih družbenega in zasebnega življenja. Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških zato na posameznih področjih opredeljuje nekatere najpomembnejše ukrepe, katerih namen je doseči boljšo ozaveščenost različnih skupin javnosti o problemih in ukrepih za zagotavljanje enakih možnosti.
CILJI IN UKREPI POLITIKE ENAKIH MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH
1. Integracija načela enakosti spolov
Politika enakih možnosti spolov v Sloveniji je oblikovana tako, da na eni strani uvaja horizontalen pristop integracije načela enakosti spolov v vse politike, na drugi strani pa izvaja konkretne ukrepe in aktivnosti za izboljšanje položaja žensk in moških na tistih področjih, kjer so v neenakem položaju v primerjavi z drugim spolom. Integracija načela enakosti spolov je ključnega pomena za zagotavljanje enakosti spolov, saj se že pri pripravi predpisov in drugih ukrepov, ki posegajo na področja, pomembna za ustvarjanje enakih možnosti, upošteva specifični položaj žensk in moških ter vpliv politik na oba spola.
Izzivi in usmeritve
(1)
Slovenija je na vladni ravni začela z aktivnostmi za integracijo načela enakosti spolov pred osmimi leti s pilotskim projektom, v katerega so bila vključena nekatera ministrstva. V okviru tega projekta je potekalo izobraževanje državnih uslužbenk in uslužbencev o politiki enakosti spolov ter usposabljanje za večje razumevanje in prepoznavanje nujnosti vključevanja načela enakosti spolov v vse politike. Kasneje je podobno izobraževanje potekalo tudi za funkcionarje in funkcionarke.
(2)
Zavezo za izvajanje integracije načela enakosti spolov je Slovenija sprejela z Zakonom o enakih možnostih žensk in moških ter s pristopom k izvajanju politike enakosti spolov na ravni Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij.
(3)
Integracija načela enakosti spolov je horizontalen pristop, ki na vseh družbenih področjih pozornost namenja različnim izhodiščnim položajem in potrebam žensk in moških. Na podlagi tega resorna ministrstva in vladne službe ter samoupravne lokalne skupnosti oblikujejo politike in ukrepe, ki prispevajo k ustvarjanju enakih možnosti spolov. Pogoje in usposobljenost za integracijo načela enakosti spolov je zato potrebno krepiti znotraj posameznih organov.
(4)
Z imenovanjem koordinatoric in koordinatorjev za enake možnosti, ki delujejo na vseh ministrstvih ter v nekaterih samoupravnih lokalnih skupnostih, smo ustvarili začetni pogoj za integracijo načela enakosti spolov v vse politike, na vseh ravneh. Seveda pa je za celovito in sistematično izvajanje integracije načela enakost spolov potrebno zagotoviti, da so ustrezno usposobljeni vsi akterji in akterke, ki so vključeni v procese oblikovanja, načrtovanja, izvajanja, spremljanja in nadzora politik ter programov. Zato je potrebno zagotoviti razvoj in dostopnost orodij in metod ter usposobljenost za njihovo učinkovito uporabo na vseh ravneh oblikovanja politik in na vseh področjih, pomembnih za spodbujanje enakosti spolov.
(5)
Za koordinacijo in podporo pri uvajanju in izvajanju integracije načela enakosti spolov ter za spremljanje izvajanja politike enakosti spolov je pristojen Urad za enake možnosti.
Cilji in ukrepi
I.
USTREZNA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA IN SPOSOBNOST KADROV ZA UČINKOVITO IZVAJANJE INTEGRACIJE NAČELA ENAKOSTI SPOLOV
(1)
Posebni cilj:
Večja institucionalna sposobnost za izvajanje integracije načela enakosti spolov
(2)
Ukrepi:
-
Uvedba sistema izobraževanja, usposabljanja in strokovnega izpopolnjevanja kadrov v ministrstvih, uradih in drugih vladnih službah ter v samoupravnih lokalnih skupnostih o integraciji načela enakosti spolov
-
Vzpostavitev metod in orodij za integracijo načela enakosti spolov v vse politike
-
Krepitev koordinacije in sodelovanja na področju integracije načela enakosti spolov med vladno in lokalno ravnijo ter civilno družbo
(3)
Nosilci:
-
UEM
-
VSA MINISTRSTVA IN OSTALE VLADNE SLUŽBE
-
SAMOUPRAVNE LOKALNE SKUPNOSTI
(4)
Kazalci:
-
Število in obseg programov izobraževanja, usposabljanja in strokovnega izpopolnjevanja kadrov v ministrstvih, uradih in drugih vladnih službah ter v samoupravnih lokalnih skupnostih
-
Uporaba metod in orodij za integracijo načela enakosti spolov
-
Obseg koordinacije in sodelovanja na področju integracije načela enakosti spolov
2. Delo
Zaposlenost žensk in moških poleg zagotavljanja ekonomske neodvisnosti krepi tudi temelje za socialno varnost. Poleg plačanega dela ženske in moški opravijo tudi veliko neplačanega dela, kamor se uvršča predvsem domače delo, od skrbi za gospodinjstvo do varstva in vzgoje otrok. Vse oblike dela se močno razlikujejo z vidika spola, torej po tem, koliko in katero delo opravljajo pretežno ženske oziroma moški. Politika enakih možnosti žensk in moških na področju dela je torej usmerjena v odpravo vseh ovir za doseganje enakosti žensk in moških pri polni udeleženosti na trgu dela ter pri usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja.
2.1 Trg dela in zaposlovanje
Izzivi in usmeritve
(1)
Ženske v Sloveniji predstavljajo skoraj polovico vseh zaposlenih in prav tako kot moški večinoma delajo polni delovni čas. Kljub povprečno višji izobrazbi ženske teže najdejo zaposlitev, se redkeje samozaposlujejo, zasedajo nižja delovna mesta in imajo pogosto manjše karierne možnosti kot moški ter so glede na stopnjo strokovne usposobljenosti slabše plačane. Razlika med stopnjo delovne aktivnosti in brezposelnostjo žensk in moških se je v zadnjih letih povečala. Največji razkorak v stopnji brezposelnosti žensk in moških je med mladimi in iskalkami oziroma iskalci prve zaposlitve z visoko izobrazbo. V primerjavi z moškimi se zvišuje tudi delež žensk, ki so zaposlene za določen čas. Razlike med ženskami in moškimi obstajajo tudi pri odsotnosti z dela, kjer so moški v povprečju več odsotni zaradi različnih poškodb na delu in izven dela, ženske pa zaradi nege družinske članice oziroma člana. Delavke in delavci so tudi žrtve spolnega nadlegovanja in kaznivih dejanj zoper kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Med žrtvami prevladujejo ženske.
(2)
Zakonodaja s področja trga dela je z vidika enake obravnave žensk in moških zgleden primer zakonske ureditve vključitve načela enakosti spolov v področno zakonodajo. V prihodnje bo poudarek na njenem uresničevanju.
(3)
Razlike med spoloma v stopnji zaposlenosti, brezposelnosti in samozaposlenosti, plačah za enako delo ali delo enake vrednosti, zaposlitvah za določen čas ter horizontalna in vertikalna segregacija so kazalci diskriminacije na podlagi spola, zato jih je z uvedbo in izvajanjem različnih mehanizmov, programov in projektov potrebno odpraviti. Potrebni so tudi ukrepi izobraževanja in spodbujanja vključevanja v netipične "ženske" in "moške" poklice, s katerimi se zmanjšuje tako horizontalna kot vertikalna segregacija, ter osredotočenje na nadzor nad izvajanjem zakonskih določil.
(4)
Kakovostno delovno okolje, ki zagotavlja varnost žensk in moških na delovnem mestu, ter odsotnost spolnega in drugega nadlegovanja, povečujeta možnosti za napredovanje, osebni razvoj in avtonomijo ter prispevata k večji produktivnosti. Za zagotavljanje takšnega delovnega okolja je potrebno ozaveščanje delavk in delavcev ter delodajalk in delodajalcev in spremljanje ter odpravljanje pojavov, ki so ovira za kakovostno delovno okolje.
Cilji in ukrepi
I.
ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH PRI ZAPOSLOVANJU IN DELU
1.
posebni cilj:
Zmanjšanje pojavnosti diskriminacije zaradi spola pri zaposlovanju in delu
(1)
Ukrepi:
-
Izvajanje posebnih programov, namenjenih boju proti vsem oblikam diskriminacije in odpravljanju neenakosti med spoloma na trgu dela (npr. EQUAL)
-
Osredotočenje inšpekcijskega sistema na različne oblike diskriminacije, metode njihovega spremljanja in obvladovanja
-
Analiziranje in raziskovanje pojavnosti diskriminacije zaradi spola pri zaposlovanju in delu ter ozaveščanje o mehanizmih njenega preprečevanja
(2)
Nosilca:
-
MDDSZ
-
UEM
(3)
Kazalca:
-
Število in obseg programov, namenjenih boju proti diskriminaciji in odpravljanju neenakosti med spoloma
-
Število inšpekcijskih pregledov, osredotočenih na različne oblike diskriminacije
2.
posebni cilj:
Zmanjšanje razlik v stopnji zaposlenosti in brezposelnosti žensk in moških
(1)
Ukrepa:
-
Izvajanje horizontalne politike enakih možnosti spolov v okviru aktivne politike zaposlovanja
-
Izvajanje posebnih programov za spodbujanje zaposlovanja in delovne aktivnosti žensk v okviru aktivne politike zaposlovanja
(2)
Nosilec:
-
MDDSZ
(3)
Kazalci:
-
Število in obseg programov aktivne politike zaposlovanja, v katere je vključena najmanj polovica žensk
-
Število in obseg posebnih programov za spodbujanje zaposlovanja in delovne aktivnosti žensk v okviru aktivne politike zaposlovanja
-
Statistični podatki
3.
posebni cilj:
Povečanje samozaposlenosti žensk in ženskega podjetništva
(1)
Ukrep:
-
Izvajanje in podpora posebnim programom, ki spodbujajo samozaposlovanje žensk in žensko podjetništvo
(2)
Nosilca:
-
MDDSZ
-
MG
(3)
Kazalca:
-
Število in obseg posebnih programov, ki spodbujajo samozaposlovanje žensk in žensko podjetništvo
-
Statistični podatki
4.
posebni cilj
Zmanjšanje vertikalne in horizontalne segregacije ter razlik v plačah žensk in moških
(1)
Ukrepi:
-
Izvajanje horizontalne politike enakih možnosti spolov v okviru aktivne politike zaposlovanja
-
Spodbujanje žensk in moških za izobraževanje in zaposlovanje na tistih področjih, kjer so ženske oziroma moški manjšinsko zastopani
-
Izvajanje in podpora posebnim programom za pospeševanje poklicnega napredovanja žensk in njihove zastopanosti na vodilnih položajih
-
Analiziranje vzrokov za razlike v plačah ter uvedba mehanizmov za njihovo odpravljanje
(2)
Nosilci:
-
MDDSZ
-
MVZT
-
MŠŠ
(3)
Kazalci:
-
Število in obseg programov aktivne politike zaposlovanja, v katere je vključena najmanj polovica žensk
-
Število in obseg posebnih programov za spodbujanje žensk in v okviru aktivne politike zaposlovanja
-
Statistični podatki
II.
KAKOVOSTNO DELOVNO OKOLJE BREZ VSEH OBLIK NADLEGOVANJ
Posebni cilj
Boljše preprečevanje in obravnava spolnega in drugega nadlegovanja v delovnem okolju
(1)
Ukrepi:
-
Strokovna podpora delodajalkam oziroma delodajalcem pri oblikovanju politik proti spolnemu in drugemu nadlegovanju ter spodbujanje k sprejemu teh politik
-
Informiranje in ozaveščanje strokovne in širše javnosti o spolnem in drugem nadlegovanju na delovnem mestu ter možnih postopkih v primerih nadlegovanja
-
Vzpostavitev in spremljanje kazalcev EU o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu
-
Analiziranje in raziskovanje pojavnosti in oblik nadlegovanja na delovnem mestu ter sprejetje mehanizmov za njihovo odpravljanje
-
Osredotočenje inšpekcijskega sistema na različne oblike nadlegovanj, metode njihovega spremljanja in obvladovanja
(2)
Nosilca:
-
MDDSZ
-
UEM
(3)
Kazalci:
-
Število in oblike podpor delodajalkam oziroma delodajalcem pri oblikovanju politik proti spolnemu in drugemu nadlegovanju
-
Število objavljenih prispevkov v medijih o primerih nadlegovanj in možnih postopkih obravnave nadlegovanj
-
Raven vzpostavitve in spremljanja kazalcev EU o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu
-
Število inšpekcijskih pregledov, osredotočenih na nadlegovanje
2.2 Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Izzivi in usmeritve
(1)
Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja je eden najpomembnejših pogojev za uveljavljanje enakih možnosti spolov v družbi, še posebej pri zaposlovanju in na trgu dela. Problem usklajevanja zasebnih in poklicnih obveznosti se kaže pri porabi in delitvi časa, upoštevanju zasebnih potreb v poklicni sferi in pri usklajevanju potreb zasebnega oziroma družinskega življenja s poklicnimi aktivnostmi žensk in moških. V Sloveniji kljub povečanju časa, ki ga moški namenjajo gospodinjskim opravilom in skrbi za družino, ženske namenijo tem opravilom skoraj dvakrat toliko časa kot moški. Da je skrb za otroka še vedno predvsem naloga žensk, odražajo tudi podatki o koriščenju dopusta za nego in varstvo otrok, delu s krajšim delovnim časom do tretjega leta starosti otrok in odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana oziroma članice. Razveseljiv pa je podatek, da je v letu 2003, ko je začela veljati pravica do 15 dni očetovskega dopusta, ki jo lahko očetje izrabijo v času trajanja porodniškega dopusta, to možnost izkoristilo 10.917 očetov, v povprečnem trajanju osem dni.
(2)
Za zagotavljanje enakih možnosti spolov je temeljnega pomena ustvarjanje pogojev za lažje in kakovostnejše usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti mater in očetov ter tistih, ki skrbijo za starejše in druge pomoči potrebne družinske članice in člane. Pomembna so zakonska določila, ki določajo enake pravice za oba starša oziroma vzpodbujajo k odpravljanju posredne diskriminacije ter mehanizmi, ki omogočajo usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Mehanizmi morajo biti vzpostavljeni na ravni delodajalk in delodajalcev ter na ravni javnih servisnih storitev, med katerimi mora obstajati prilagodljivost, predvsem v smislu delovnega časa institucij, ki nudijo servisne storitve na področju družinskega dela. Hkrati pa morajo tudi delodajalke in delodajalci upoštevati potrebe po zasebnem življenju svojih delavk in delavcev.
Cilji in ukrepi
I.
USKLAJENOST POKLICNEGA IN ZASEBNEGA ŽIVLJENJA TER DRUŽINSKIH OBVEZNOSTI ZAPOSLENIH ŽENSK IN MOŠKIH
1.
posebni cilj:
Lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
(1)
Ukrepi:
-
Izvajanje in podpora posebnim programom, namenjenih usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja
-
Spodbujanje delodajalk oziroma delodajalcev k omogočanju usklajevanja poklicnih in zasebnih oziroma družinskih obveznosti zaposlenih, in sicer, z bolj fleksibilnimi oblikami dela, s prilagojenim urnikom dela in dodatnimi usposabljanji, za oba spola
-
Izvajanje in podpora raziskavam o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja žensk in moških ter o pomembnosti in dodani vrednosti takšnega delovnega okolja
-
Uvedba tekmovanja za družini prijazno podjetje
-
Vzpostavitev in spremljanje kazalcev EU o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja
(2)
Nosilca:
-
MDDSZ
-
UEM
(3)
Kazalci:
-
Število in obseg posebnih programov, namenjenih usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja
-
Število in oblike spodbud delodajalkam oziroma delodajalcem k omogočanju usklajevanja poklicnih in zasebnih oziroma družinskih obveznosti zaposlenih
-
Število raziskav o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja žensk in moških ter o pomembnosti in dodani vrednosti takšnega delovnega okolja
-
Izvedba tekmovanj za družini prijazno podjetje
-
Raven vzpostavitve in spremljanja kazalcev EU o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja
2.
posebni cilj
Izboljšanje javnih in podpornih storitev za zagotavljanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja
(1)
Ukrepa:
-
Razvijanje obstoječih in uvajanje novih programov ter storitev varstva otrok, prilagojenih različnim potrebam staršev in otrok
-
Razvijanje obstoječih in uvajanje novih programov ter storitev za skrb starejših in drugih pomoči potrebnih družinskih članic in članov
(2)
Nosilca:
-
MDDSZ
-
MŠŠ
(3)
Kazalci:
-
Število in obseg posebnih programov in storitev varstva otrok, prilagojenih različnim potrebam staršev in otrok
-
Število in obseg posebnih programov in storitev za skrb starejših in drugih pomoči potrebnih družinskih članic in članov
-
Statistični podatki
3. Družba znanja
Družbeni vzorci močno determinirajo spolne vloge posameznic in posameznikov v družbi, zato je pomembno, da socializacijsko okolje daje zgled za zagotavljanje enakosti spolov. Pomembno vlogo pri preseganju stereotipnih podob spolov ima vzgojno-izobraževalni sistem, prezreti pa ne smemo vloge medijev, od otroških knjig do radia in televizije ter tiskanih medijev, ki vsakodnevno soustvarjajo naše mnenje in pogled na družbo. Z razvojem informacijsko komunikacijskih tehnologij se pretok informacij in znanja še stopnjuje, zato je pomembno, da je takšno znanje brez predsodkov in stereotipov o vlogi žensk in moških v sodobni družbi ter da spodbuja enake možnosti obeh spolov.
3.1 Vzgoja, izobraževanje in šport
Izzivi in usmeritve
(1)
Vzgoja za enakost spolov, ki poteka že od najzgodnejšega otroštva in skozi celoten sistem institucionalne vzgoje in izobraževanja, zagotavlja uveljavljanje dejanskih enakih možnosti žensk in moških, ki se izražajo na različnih področjih družbenega življenja. Sistem vzgoje in izobraževanja pogosto reproducira stereotipne družbene vloge žensk in moških, ki se odražajo tako v izobraževalnih vsebinah in programih, kot v poklicnih in študijskih usmeritvah. Socializacija za tradicionalne družbene vloge spolov se kaže tudi v poklicnih in študijskih usmeritvah. Na srednješolski stopnji se dekleta pogosteje odločajo za splošno-izobraževalne programe in programe, ki izobražujejo za tako imenovane "ženske" poklice, fantje pa za tehnične poklice. Na višješolski in visokošolski stopnji se študentke bolj pogosto izobražujejo za socialno, zdravstveno, pedagoško ter družboslovno področje, študenti pa prevladujejo v tehničnih smereh, predvsem v strojništvu, gradbeništvu in računalništvu ter elektrotehniki. Obstaja tudi velika strukturna neenakost znotraj učiteljskega poklica. V slovenskih vrtcih in osnovnih šolah med strokovnim osebjem prevladujejo ženske, vendar pa se z višanjem stopnje izobraževanja povečuje delež moških.
(2)
Enake možnosti vzgoje in izobraževanja glede na spol so eno od načel sistemske in kurikularne prenove v Sloveniji. Za njegovo učinkovitejše uresničevanje v praksi so potrebni oblikovanje priporočil, smernic in navodil za vzgojitelje in vzgojiteljice ter učitelje in učiteljice, kako vključiti vzgojo za enakost spolov pri vseh predmetih, vzpostavitev standardiziranega postopka za preverjanje učbenikov in vsebin z vidika enakosti spolov ter predlog sprememb obstoječih učbenikov in vsebin, ki ne ustrezajo tem standardom.
(3)
Z izobraževalnimi vsebinami, programi in načinom podajanja ter neposredno z odnosi med spoloma pri pouku in obšolskih dejavnostih se oblikujejo podobe in spolne vloge ljudi. Zato je pomembno, da celoten sistem vzgoje in izobraževanja temelji na zagotavljanju enakih možnosti žensk in moških ter uvaja določene posebne ukrepe, ki bodo odpravljali neenakosti in presegali stereotipne družbene vloge spolov na različnih področjih, od usmeritev v izobraževalne programe do spodbujanja za različne športne dejavnosti. Temeljnega pomena pa sta izobraževanje in usposobljenost pedagoškega in svetovalnega kadra za enakost spolov in podajanje vsebin s tega področja.
(4)
Poleg vzgoje za enakost spolov, ki zmanjšuje stroge ločnice med "ženskimi" in "moškimi" poklici, so pomembne tudi posebne spodbude, ki bodo dekleta in fante oziroma študentke in študente usmerjale v netipične "ženske" ali "moške" študije in poklice, s čimer se bo tudi zmanjševala segregacija zaradi spola na trgu dela.
Cilji in ukrepi
I.
VZGOJA ZA ENAKOST SPOLOV TER SPODBUJANJE ENAKIH MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
1.
posebni cilj
Zmanjšanje neenakosti in preseganje stereotipnih družbenih vlog v izobraževanju s sistematično vključitvijo vidika enakost spolov v načrtovani in izvedbeni kurikulum, v učna gradiva ter v programe stalnega strokovnega izpopolnjevanja na področju vzgoje in izobraževanja
(1)
Ukrepi:
-
Oblikovanje priporočil, smernic in navodil za vzgojiteljice in vzgojitelje ter učiteljice in učitelje, kako vključiti vzgojo za enakost spolov pri vseh predmetih
-
Vzpostavitev standardiziranega postopka za preverjanje učnih gradiv z vidika enakosti spolov ter predlog sprememb obstoječih učnih gradiv, ki ne ustrezajo tem standardom
-
Dopolnitev meril za potrjevanje učbenikov ter kontinuirano spremljanje učbenikov in drugih učnih gradiv z vidika enakosti spolov
-
Uvedba sistematičnega izobraževanja in nadaljnjega usposabljanja pedagoškega in svetovalnega kadra za enakost spolov
(2)
Nosilci:
-
MŠŠ
-
MVZT
-
UEM
(3)
Kazalci:
-
Sprejem priporočil, smernic in navodil za vzgojitelje in vzgojiteljice ter učiteljice in učitelje, kako vključiti vzgojo za enakost spolov pri vseh predmetih
-
Raven vzpostavitve standardiziranega postopka za preverjanje učnih gradiv z vidika enakosti spolov
-
Raven dopolnitve meril za potrjevanje učbenikov z vidika enakosti spolov
-
Vključitev vidika enakosti spolov v sistematično izobraževanje in nadaljnje usposabljanje pedagoškega in svetovalnega kadra
2.
posebni cilj
Zmanjšanje segregacije zaradi spola v vzgojno-izobraževalnih programih na srednješolski in visokošolski stopnji ter v različnih šolskih in obšolskih dejavnostih
(1)
Ukrepa:
-
Spodbujanje štipendiranja dijakinj in študentk v vzgojno-izobraževalnih programih, kjer prevladujejo moški, ter dijakov in študentov v programih, kjer prevladujejo ženske
-
Izvajanje programov za usmerjanje učenk in učencev ter dijakinj in dijakov v vzgojno-izobraževalne programe ter šolske in obšolske dejavnosti, kjer je pretežno zastopan ženski oziroma moški spol
(2)
Nosilci:
-
MŠŠ
-
MVZT
-
MDDSZ
(3)
Kazalci:
-
Število dodeljenih štipendij dijakinjam in študentkam v vzgojno-izobraževalnih programih, kjer prevladujejo moški, ter dijakov in študentov v programih, kjer prevladujejo ženske
-
Število programov za usmerjanje učenk in učencev ter dijakinj in dijakov v vzgojno-izobraževalne programe ter šolske in obšolske dejavnosti, kjer je pretežno zastopan ženski oziroma moški spol
-
Statistični podatki
II.
ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH V ŠPORTU
Posebni cilj
Zmanjšanje neenakosti v športu ter izboljšanje dostopa žensk in moških do športnih aktivnosti
(1)
Ukrepa:
-
Spremljanje položaja in pogojev udejstvovanja žensk in moških v športu
-
Spodbujanje enakih možnosti žensk in moških v športu, vključno z uvajanjem posebnih ukrepov in programov
(2)
Nosilec:
-
MŠŠ
(3)
Kazalca:
-
Število in obseg posebnih programov za spodbujanje enakih možnosti žensk in moških v športu
-
Statistični podatki
3.2 Znanost in raziskovanje
Izzivi in usmeritve
(1)
Na visokošolski stopnji dodiplomski študij uspešno zaključi več študentk kot študentov, na podiplomskem študiju pa se delež žensk zniža, najbolj očitno na doktorski stopnji. Posledično je delež žensk, zaposlenih v znanstveno-raziskovalni sferi, precej nižji od deleža moških. Poleg segregacije zaradi spola po znanstvenih področjih, kjer ženske prevladujejo v medicinskih in družboslovnih znanostih, moški pa v naravoslovnih in tehničnih, obstaja tudi vertikalna segregacija zaradi spola, kar dokazuje izredno nizek delež žensk na najvišjih položajih v znanosti in raziskovanju. Pri svojem poklicu se znanstvenice in raziskovalke srečujejo z različnimi, pogosto prikritimi ovirami, ki jim otežujejo delo in napredovanje.
(2)
Proučevanje spolov se v Sloveniji izvaja v okviru nekaterih družboslovnih in humanističnih fakultet in raziskovalnih centrov, vključenost vidika spolov v raziskave in sodelovanje na ostalih znanstvenih področjih pa je redka.
(3)
Uravnotežena vloga in udeležba žensk in moških v znanosti in raziskovanju sta pomembni za razvoj in delovanje družbe, ki temelji na enakosti spolov in upošteva potrebe različnih družbenih skupin. Ključnega pomena je, da vidik enakosti spolov dobi svoje mesto v vseh relevantnih raziskovalnih področjih in znanstvenih disciplinah ter da je načelo enakosti spolov integrirano v vse politike in programe ter v organizacije znanosti in raziskovanja. S prepoznavanjem in odpravljanjem različnih objektivnih ovir, ki so razlog za neenak položaj žensk in moških v znanosti in raziskovanju, pa bodo ženskam in moškim omogočeni enako obravnavanje in enake možnosti pri delu in napredovanju.
Cilji in ukrepi
I.
ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH V ZNANOSTI IN RAZISKOVANJU
Posebni cilj
Zmanjšanje neenakosti žensk in moških v znanosti in raziskovanju
(1)
Ukrepi:
-
Izvajanje in podpora programom in projektom za spodbujanje udeležbe žensk v znanosti in raziskovanju
-
Spodbujanje in podpora raziskavam in sodelovanju na področju študij spolov ter integracija načela enakosti spolov v programe, politike in organizacije znanosti in raziskovanja
-
Vzpostavitev in spremljanje kazalcev EU o zagotavljanju enakih možnosti žensk in moških na področju znanosti in raziskovanja
-
Analiziranje in odpravljanje ovir, s katerimi se znanstvenice soočajo pri delu in napredovanju
(2)
Nosilca:
-
MVZT
-
UEM
(3)
Kazalci:
-
Povečanje deleža žensk v znanosti in raziskovanju
-
Število raziskav s področja študij spolov oziroma raziskav, ki vključujejo vidik spolov