ZUpr – Zakon o upravi (ZUpr)

2393. Zakon o upravi

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

UKAZ o razglasitvi zakona o upravi

Razglašam zakon o upravi, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. septembra 1994 in o njem ponovno odločal na seji dne 20. oktobra 1994.

Št. 012-01/94-130

Ljubljana, dne 21. oktobra 1994.

Predsednik Republike Slovenije
Milan Kučan l.r.

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Uprava kot del izvršilne oblasti v Republiki Sloveniji izvršuje upravne naloge.

2. člen

Uprava izvršuje svoje naloge na podlagi in v mejah ustave in zakonov ter drugih predpisov in drugih aktov.

Uprava je pri svojem delu samostojna.

3. člen

Kadar uprava v mejah in na podlagi zakona odloča v upravnih stvareh o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, mora vsakomur zagotoviti enako pravno varstvo njegovih pravic ali na zakonu temelječih interesov.

4. člen

Uradni jezik v upravi je slovenščina.

Na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. Na teh območjih uprava posluje, vodi postopek in izdaja pravne in druge akte v slovenščini in v jeziku narodne skupnosti, če stranka, ki živi na tem območju, uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.

Kadar je upravni organ na prvi stopnji vodil postopek tudi v italijanščini oziroma madžarščini, mora biti tudi drugostopna odločba izdana v istem jeziku.

Osebo, ki ne obvlada uradnega jezika, mora upravni organ seznaniti z gradivom in svojim delom v njenem jeziku in ji omogočiti, da spremlja postopek po tolmaču.

5. člen

Naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva.

Za izvrševanje nalog ministrstva na posameznih področjih se lahko z zakonom organizirajo upravni organi in upravne organizacije v sestavi ministrstva.

Za izvrševanje z zakonom določenih nalog uprave, ki zaradi narave ali načina dela zahtevajo dekoncentrirano opravljanje, se za posamezna območja organizirajo upravne enote.

6. člen

Upravni organi morajo varovati tajnost podatkov, ki so z zakonom ali z drugim predpisom določeni kot državna, vojaška, uradna ali poslovna tajnost.

Minister s svojim aktom določi, kateri podatki z delovnega področja ministrstva in upravnih organov ter upravnih organizacij v njegovi sestavi pomenijo državno, vojaško, uradno ali poslovno tajnost, stopnjo tajnosti podatkov ter ukrepe in postopek za njihovo zavarovanje.

7. člen

Javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave se lahko da, kadar se na ta način zagotovi bolj smotrno in učinkovito opravljanje upravnih nalog.

Kot javno pooblastilo ni mogoče poveriti zadev inšpekcijskega nadzorstva, razen posameznih dejanj in strokovnih del tega nadzorstva.

Pri izvajanju javnih pooblastil imajo nosilci javnih pooblastil pravice in dolžnosti uprave, ki jih določa zakon.

II. FUNKCIJE UPRAVE

8. člen

Uprava izvršuje zakone, druge predpise in akte Državnega zbora, kakor tudi predpise in druge akte vlade.

Pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka uprava izdaja upravne predpise, upravne in druge akte ter opravlja materialna dejanja.

Upravni predpisi morajo biti v skladu z ustavo in zakoni.

Upravni in drugi akti ter materialna dejanja uprave morajo neposredno temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu.

9. člen

Uprava opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov ter aktov, pri čemer ima pooblastila in dolžnosti, ki jih določa zakon.

10. člen

Uprava nadzoruje zakonitost dela organov lokalnih skupnosti.

V zadevah, ki jih je država prenesla na organe lokalnih skupnosti, nadzoruje uprava tudi primernost in strokovnost njihovega dela.

11. člen

Uprava zagotavlja opravljanje javnih služb iz pristojnosti republike.

Uprava opravlja naloge iz prejšnjega odstavka z neposrednim izvajanjem dejavnosti javnih služb (režijski obrati), z zagotavljanjem dejavnosti javnih služb preko javnih podjetij in javnih zavodov, z dajanjem koncesij, z vlaganjem kapitala ter z drugimi ukrepi, ki omogočajo učinkovito in racionalno opravljanje dejavnosti republiških javnih služb.

Uprava izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo dela javnih podjetij in javnih zavodov in instančno nadzorstvo nad posamičnimi akti, s katerimi ti odločajo o pravicah in dolžnostih državljanov in organizacij.

Uprava v skladu z zakonom opravlja strokovno nadzorstvo nad dejavnostjo javnih služb.

12. člen

Uprava pospešuje gospodarski, socialni, kulturni, ekološki in splošni družbeni razvoj s sprejemanjem ukrepov iz svoje pristojnosti ter s predlaganjem ukrepov vladi ter drugim pristojnim organom.

13. člen

Uprava za vlado pripravlja zakone, druge predpise in akte, poročila in druga gradiva ter opravlja druge strokovne naloge, ki jih ji naloži vlada.

14. člen

Uprava po pooblastilu vlade opravlja strokovne in druge naloge v zvezi z upravljanjem z nepremičninami in drugim premoženjem Republike Slovenije.

III. ORGANIZACIJA MINISTRSTEV

15. člen

Ministrstva se ustanovijo z zakonom za posamezno upravno področje ali za več med seboj povezanih področij.

16. člen

V okviru ministrstva se ustanovijo upravni organi in upravne organizacije v sestavi.

Upravni organi v sestavi

17. člen

Upravni organi v sestavi ministrstev so uprave, uradi in inšpektorati.

Z zakonom se lahko določi drugačen naziv upravnega organa v sestavi.

18. člen

Uprava se ustanovi za posamezno ožje upravno področje ali za opravljanje posameznih funkcij ministrstva.

19. člen

Urad se ustanovi za opravljanje določenih organizacijskih ali specializiranih strokovnih in z njimi povezanih upravnih nalog z delovnega področja ministrstva.

20. člen

Inšpektorat se ustanovi za opravljanje nadzorstva nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov z delovnega področja ministrstva.

Upravne organizacije v sestavi

21. člen

Upravne organizacije v sestavi

Upravne organizacije v sestavi so direkcije in agencije.

Z zakonom se lahko izjemoma glede na naravo nalog določi, da je direkcija ali agencija pravna oseba.

22. člen

Direkcija se ustanovi za opravljanje posameznih upravnih, strokovnih, organizacijskih ter nadzornih nalog, ki zadevajo dejavnosti javnih služb.

23. člen

Agencija se ustanovi za opravljanje razvojnih in pospeševalnih nalog države.

Režijski obrati

24. člen

Za opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb, ki jih neposredno izvaja uprava, se ustanovi režijski obrat. Režijski obrat se ustanovi, kadar zaradi majhnega obsega ali značilnosti gospodarske javne službe iz tehničnih ali ekonomskih razlogov ni smotrno ustanoviti javnega podjetja. Režijski obrat ima lahko položaj upravne organizacije v sestavi ministrstva ali pa se organizira kot notranja organizacijska enota ministrstva oziroma organa v njegovi sestavi.

IV. VODENJE MINISTRSTEV

25. člen

Minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo.

26. člen

Minister izdaja predpise in druge akte iz pristojnosti ministrstva in organov v njegovi sestavi ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis.

27. člen

Za obravnavo strokovnih vprašanj z delovnega področja ministrstva lahko minister ustanovi strokovni svet kot svoj strokovno-posvetovalni organ.

28. člen

V ministrstvu se lahko imenuje državni podsekretar. Državni podsekretar vodi strokovno delo na posameznem ožjem področju v ministrstvu.

Državni podsekretar je za svoje delo odgovoren ministru in državnemu sekretarju.

Državnega podsekretarja imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra.

29. člen

V ministrstvu se lahko imenuje generalni sekretar. Generalni sekretar neposredno pomaga ministru pri vodenju organa ter zagotavlja usklajevanje in kontinuiteto dela.

Generalni sekretar je za svoje delo odgovoren ministru.

Generalnega sekretarja imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra.

Vodenje organov in organizacij v sestavi

30. člen

Upravo, urad, direkcijo in agencijo vodi direktor, inšpektorat pa glavni inšpektor (v nadaljnjem besedilu: predstojnik).

Z zakonom se lahko določi za predstojnika upravnega organa ali upravne organizacije v sestavi tudi drugačen naziv.

31. člen

Predstojnik vodi in predstavlja upravni organ oziroma upravno organizacijo v sestavi (v nadaljnjem besedilu: organ v sestavi).

Pred državnim zborom in vlado predstavlja organ v sestavi minister.

Predstojnik izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti organa v sestavi in opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis.

32. člen

Predstojnik je za svoje delo in za delo organa v sestavi odgovoren ministru.

Predstojnika imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra.

V. TERITORIALNA ORGANIZACIJA UPRAVE

33. člen

Upravna enota se organizira za območje ene ali več lokalnih skupnosti, tako da se zagotovi racionalno in učinkovito opravljanje z zakonom določenih nalog državne uprave.

Zakon lahko izjemoma določi za posamezno področje drugačno teritorialno organiziranost uprave, razmerja, pristojnosti in odgovornosti teritorialnih enot ter pooblastilo za odločanje na prvi stopnji v upravnih stvareh.

34. člen

Upravne enote odločajo na prvi stopnji v upravnih stvareh iz državne pristojnosti, če z zakonom za posamezne upravne stvari ni drugače določeno.

Upravne enote opravljajo določene naloge iz pristojnosti ministrstev v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti oziroma nadzorstvom nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela v zadevah iz državne pristojnosti, ki so prenešene na lokalno skupnost.

Upravne enote opravljajo tudi druge upravne naloge iz državne pristojnosti, določene z zakoni, ki urejajo posamezna področja.

35. člen

V upravni enoti se organizirajo notranje organizacijske enote za posamezna področja. Notranje organizacijske enote upravne enote se določijo z aktom o organizaciji, ki ga izda na predlog pristojnih ministrstev načelnik upravne enote s soglasjem vlade.

Vodjo notranje organizacijske enote imenuje vlada na predlog pristojnega ministra.

V upravni enoti se glede na obseg, naravo in način opravljanja upravnih nalog ter krajevne razmere in potrebe lahko organizirajo izpostave za območje ene ali več lokalnih skupnosti.

36. člen

Upravno enoto vodi načelnik.

Načelnika upravne enote imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra, pristojnega za upravo, po predhodnem mnenju občinskih svetov občin, za katerih območje je organizirana upravna enota.

37. člen

Načelnik upravne enote predstavlja upravno enoto, izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji, koordinira delo notranjih organizacijskih enot, zagotavlja opravljanje strokovnih in drugih nalog, ki so skupne notranjim organizacijskim enotam, opravlja druge organizacijske naloge v zvezi z delovanjem upravne enote ter skrbi za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi z območja upravne enote.

V upravnih stvareh iz pristojnosti upravne enote lahko odločajo uslužbenci, ki vodijo notranje organizacijske enote upravne enote, in drugi delavci upravne enote po pooblastilu načelnika upravne enote.