3062. Pravilnik o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil
Na podlagi četrtega odstavka 39. člena, drugega odstavka 41. člena, tretjega odstavka 42. člena, četrtega odstavka 45. člena, tretjega odstavka 46. člena, četrtega odstavka 47. člena in drugega odstavka 51. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje
P R A V I L N I K
o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil
-
oblike, barve in vsebino zaščitnega znaka;
-
način označevanja kmetijskih pridelkov oziroma živil višje kakovosti, ekološke pridelave, integrirane pridelave, tradicionalnega ugleda, geografske označbe, geografskega porekla in naravne mineralne vode, pridelanih oziroma proizvedenih v Republiki Sloveniji;
Zaščitni znak za označevanje višje kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil se lahko uporablja za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki imajo registrirano višjo kakovost pri Uradu Republike Slovenije za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil (v nadaljnjem besedilu: urad), da kmetijski pridelki oziroma živila ustrezajo kriterijem predpisov o višji kakovosti.
Zaščitni znak za označevanje ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil se lahko uporablja za tiste kmetijske pridelke oziroma živila, ki se pridelujejo oziroma predelujejo po pogojih, določenih s predpisi, ki urejajo ekološko predelavo oziroma predelavo, ter so pod predpisanim nadzorom.
Zaščitni znak za označevanje integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil se lahko uporablja za tiste kmetijske pridelke oziroma živila, ki se pridelujejo oziroma predelujejo po pogojih, določenih s predpisi, ki urejajo integrirano pridelavo oziroma predelavo, ter so pod predpisanim nadzorom.
5. člen
(tradicionalni ugled)
Zaščitni znak za označevanje tradicionalnega ugleda kmetijskih pridelkov oziroma živil se lahko uporablja za tiste kmetijske pridelke oziroma živila, ki se pridelujejo oziroma predelujejo po pogojih, določenih s predpisi, ki urejajo uporabo označbe za tradicionalni ugled.
6. člen
(geografska označba)
Zaščitni znak za geografsko označbo kmetijskih pridelkov oziroma živil se lahko uporablja za tiste kmetijske pridelke oziroma živila, za katere, v skladu z določbami predpisov o geografski označbi, predpiše minister, pristojen za kmetijstvo in prehrano, območja in pogoje pridelave oziroma predelave, pridelovalci oziroma predelovalci pa so vpisani v register pri uradu.
7. člen
(geografsko poreklo)
Zaščitni znak za geografsko poreklo kmetijskih pridelkov oziroma živil se lahko uporablja za tiste kmetijske pridelke oziroma živila, za katere, v skladu z določbami predpisov o geografskem poreklu, predpiše minister, pristojen za kmetijstvo in prehrano, območja in pogoje pridelave oziroma predelave, pridelovalci oziroma predelovalci pa so vpisani v register pri uradu.
8. člen
(naravna mineralna voda)
Zaščitni znak za označevanje naravne mineralne vode lahko uporabljajo vsi proizvajalci naravne mineralne vode, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in so vpisani v register pri uradu.
Celoto simbola in napisov imenujemo logotip ali zaščitni znak.
Osnovni zaščitni znak je sestavljen iz simbola (dva kvadrata, iz katerih izhajata dve krivulji, ki simbol povezujeta v celoto) in dveh napisov, ki ju ločuje sredinsko postavljena vertikalna linija (nahajata se pod simbolom), in sicer sta to, kot v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika:
-
dopolnilni napis, ki je postavljen v levo naslonilo od vertikale;
-
napis Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je postavljen v desno naslonilo od vertikale.
Oblika zaščitnih znakov zaradi razpoznavnosti ostaja enaka, barva pa se spreminja in s tem določa posamezne zaščitne znake.
10. člen
(večbarvne izvedbe)
Zaščitne znake uporabljamo v naslednjih večbarvnih izvedbah:
-
naravna mineralna voda – modra / svetlo modra (Pantone 285 / Pantone 290);