ZMed – Zakon o medijih (ZMed)

2043. Zakon o medijih (ZMed)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o medijih (ZMed)

Razglašam zakon o medijih (ZMed), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. aprila 2001.

001-22-50/01

Ljubljana, dne 3. maja 2001.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O MEDIJIH (ZMed)

P r v o p o g l a v j e

SKUPNE DOLOČBE

1. oddelek

UVODNE DOLOČBE

Predmet zakona

1. člen

Ta zakon določa pravice, obveznosti in odgovornosti pravnih in fizičnih oseb ter javni interes Republike Slovenije na področju medijev.

Mediji

2. člen

(1)

Mediji po tem zakonu so časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti.

(2)

Programske vsebine po tem zakonu so informacije vseh vrst (vesti, mnenja, obvestila, sporočila ter druge informacije) in avtorska dela, ki se razširjajo prek medijev z namenom obveščanja, zadovoljevanja kulturnih, izobraževalnih in drugih potreb javnosti ter množičnega komuniciranja.

(3)

Mediji niso bilteni, katalogi ali drugi nosilci objavljanja informacij, ki so namenjeni izključno oglaševanju, poslovnemu komuniciranju, izobraževalnemu procesu ali notranjemu delu gospodarskih družb, zavodov in ustanov, društev, političnih strank, cerkvenih in drugih organizacij, šolska glasila, Uradni list Republike Slovenije, uradna glasila lokalnih skupnosti in druge uradne objave, plakati, letaki, prospekti in transparenti, ter video strani brez žive slike (neplačana obvestila), razen če je s tem zakonom določeno drugače.

Dejavnost razširjanja programskih vsebin

3. člen

Dejavnost razširjanja programskih vsebin zajema dejavnost izdajanja časopisov, revij ali periodike, radijsko in televizijsko dejavnost, ter izdajanje elektronskih publikacij ne glede na tehnično obliko nosilca, na katerem so izdane.

Javni interes na področju medijev

4. člen

(1)

Republika Slovenija podpira medije pri razširjanju programskih vsebin, ki so pomembne:

-

za uresničevanje pravice državljanov oziroma državljank Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, do javnega obveščanja in do obveščenosti;

-

za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete;

-

za vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev;

-

za kulturo javnega dialoga;

-

za utrjevanje pravne in socialne države;

-

za razvoj izobraževanja in znanosti.

(2)

Republika Slovenija podpira razvoj tehnične infrastrukture na področju medijev.

(3)

Republika Slovenija posebej podpira razširjanje programskih vsebin, namenjenih slepim in gluhonemim, v njim prilagojenih tehnikah, ter razvoj ustrezne tehnične infrastrukture.

(4)

Vlada, na predlog ministra oziroma ministrice, pristojne za kulturo (v nadaljnjem besedilu: pristojni minister), določi pogoje, merila in postopek izvedbe rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture iz tega člena s sredstvi iz državnega proračuna, v skladu z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture.

2. oddelek

SPLOŠNA NAČELA

Zaščita slovenskega jezika

5. člen

(1)

Izdajatelj, ki je ustanovljen oziroma registriran v Republiki Sloveniji, mora razširjati programske vsebine v slovenskem jeziku, ali pa morajo biti na ustrezen način prevedene v slovenščino, razen kadar so v prvi vrsti namenjene bralcem, poslušalcem oziroma gledalcem iz druge jezikovne skupine.

(2)

Izdajatelj lahko v tujem jeziku razširja programske vsebine, namenjene jezikovnemu izobraževanju.

(3)

Razlog oziroma namen razširjanja programskih vsebin v tujem jeziku mora biti posebej opredeljen na vidnem mestu nosilca teh vsebin z razvidnimi grafičnimi, optičnimi ali akustičnimi znaki v slovenskem jeziku.

(4)

Če so programske vsebine namenjene madžarski oziroma italijanski narodni skupnosti, jih lahko izdajatelj razširja v jeziku narodne skupnosti.

(5)

Kadar se programske vsebine, zaradi aktualnosti, neposrednosti in avtentičnosti obveščanja javnosti, ali zaradi neizogibnih časovnih, tehničnih ali drugih nepričakovanih ovir, izjemoma razširjajo v tujem jeziku, se uporabi določba tretjega odstavka tega člena.

(6)

Določba prvega odstavka tega člena smiselno velja tudi za nosilce informacij iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.

Svoboda izražanja

6. člen

Dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela.

Svoboda razširjanja programskih vsebin iz drugih držav

7. člen

Republika Slovenija zagotavlja svobodo razširjanja in sprejemanja programskih vsebin iz drugih držav na njeno območje in lahko v posameznih primerih omejuje to svobodo le v skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, in tem zakonom.

Prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti

8. člen

Prepovedano je z razširjanjem programskih vsebin spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost.

3. oddelek

PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZDAJATELJA

Izdajatelj medija

9. člen

(1)

Izdajatelj medija (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj) je pravna ali fizična oseba, ki izvaja dejavnost razširjanja programskih vsebin, v skladu s tem zakonom.

(2)

Izdajatelj samostojno oblikuje programsko zasnovo medija in nosi temeljno odgovornost za njeno izvajanje.

(3)

Dejavnost izdajatelja lahko obsega tudi ustvarjanje oziroma produkcijo programskih vsebin.

Posebni pogoji za ustanovitev in vpis izdajatelja v sodni register

10. člen

(1)

Za izvajanje dejavnosti razširjanja programskih vsebin se lahko v Republiki Sloveniji ustanovi in vpiše v sodni register pravna ali fizična oseba iz prejšnjega člena, če poleg splošnih pogojev izpolnjuje tudi naslednje posebne pogoje:

-

da ima sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;

-

da je sedež uredništva v Republiki Sloveniji.

(2)

Pogoji iz prejšnjega odstavka ne veljajo, če s tem pisno soglaša Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo).

(3)

Pri izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka pristojno ministrstvo upošteva pomen medija za razvoj na področju javnega obveščanja in slovenske kulture.

Jurisdikcija Republike Slovenije

11. člen

(1)

Ne glede na določbe prejšnjega člena velja domneva, da je izdajatelj televizijskega programa pod jurisdikcijo Republike Slovenije, kadar ima v Sloveniji svoj sedež ali samo izdajatelj ali pa samo uredništvo, drugi od obeh pa je v državi, članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ali v tretji državi, pod pogojem, da programske vsebine s svojim delom razširjajo večinoma ljudje, zaposleni oziroma pogodbeno angažirani v Republiki Sloveniji.

(2)

Kadar pomemben del programskih vsebin televizijskega programa s svojim delom razširjajo ljudje, zaposleni oziroma pogodbeno angažirani v Republiki Sloveniji, drug pomemben del pa ljudje, zaposleni oziroma pogodbeno angažirani v drugi državi, članici EU, velja domneva, da je izdajatelj tega programa pod jurisdikcijo Republike Slovenije, če ima v njej sedež vsaj njegov izdajatelj, ne glede na sedež uredništva.

(3)

Kadar pomemben del programskih vsebin televizijskega programa s svojim delom razširjajo ljudje, zaposleni oziroma pogodbeno angažirani v tretjih državah, velja domneva, da je izdajatelj tega programa pod jurisdikcijo Republike Slovenije, če je program začel z razširjanjem programskih vsebin na podlagi slovenskega zakona, in če je ohranjena trdna poslovna vez med njim in slovenskim gospodarstvom.

(4)

Če se za izdajatelja televizijskega programa ne morejo uporabiti določbe iz prejšnjih odstavkov tega člena, in če izdajatelj televizijskega programa ne sodi pod jurisdikcijo kake druge države, članice EU, ali podpisnice Evropske konvencije o čezmejni televiziji, se šteje, da je pod jurisdikcijo Republike Slovenije izdajatelj, ki:

-

uporablja frekvenco, ki mu jo je dodelil pristojni organ v Republiki Sloveniji;

-

ne uporablja frekvence iz prejšnje alinee, vendar pa uporablja satelitske zmogljivosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji;

-

ne uporablja niti frekvence niti satelitskih zmogljivosti iz prejšnjih dveh alinei, vendar pa uporablja satelitsko zemeljsko postajo, ki je nameščena v Republiki Sloveniji.

Razvid medijev

12. člen

(1)

Izdajatelj mora pred začetkom izvajanja dejavnosti priglasiti medij pri pristojnem ministrstvu, zaradi vpisa v razvid.

(2)

V predlogu za vpis v razvid je treba navesti:

-

ime medija;

-

ime ali firmo in sedež oziroma stalno prebivališče izdajatelja;

-

odgovorno osebo izdajatelja, kadar je izdajatelj pravna oseba;

-

zvrst in časovni interval razširjanja medija;

-

ime in priimek odgovornega urednika;

-

sedež uredništva oziroma odgovornega urednika;

-

način in predvideno območje razširjanja programskih vsebin;

-

jezik razširjanja programskih vsebin;

-

vire in način financiranja;

-

podatke o osebah, ki imajo najmanj pet (5) odstotni lastniški ali upravljalski delež oziroma delež glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja splošno-informativnega tiskanega dnevnika in tednika ter radijskega in televizijskega programa.

(3)

Predlogu za vpis v razvid morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev iz 10. člena tega zakona, dokazilo o vpisu v sodni register, temeljni pravni akt izdajatelja, ki je v skladu s tem zakonom, ter programska zasnova, ki je v skladu s tem zakonom. Izdajatelj radijskega ali televizijskega programa mora pred začetkom oddajanja priložiti kopije pogodb, sklenjenih s kolektivnimi organizacijami za varstvo avtorske in sorodnih pravic na delih, ki se bodo radiodifuzno izvajala na njegovem programu.

(4)

Izdajatelj ne more priglasiti medija, katerega ime bi bilo enako imenu medija, ki je že vpisan v razvid.

13. člen

(1)

Pristojno ministrstvo mora medij vpisati v razvid, če so s strani predlagatelja izpolnjeni vsi predpisani pogoji iz tega zakona, in izdati odločbo o vpisu v razvid najpozneje v petnajstih (15) dneh od prejema predloga za vpis, ali pa v istem roku zahtevati dopolnitev predloga.

(2)

Če predlagatelj ne izpolnjuje pogojev za vpis v razvid, pristojno ministrstvo izda odločbo o zavrnitvi vpisa.

Vodenje razvida

14. člen

(1)

Izdajatelj mora o spremembi podatkov iz drugega in tretjega odstavka 12. člena tega zakona in o prenehanju delovanja obvestiti pristojno ministrstvo v petnajstih (15) dneh od nastanka spremembe oziroma od prenehanja.

(2)

Izdajatelj mora dati pristojnemu ministrstvu tudi druge podatke, kadar jih le-to zahteva zaradi izvajanja veljavnih predpisov s področja medijev.

(3)

Izdajatelj radijskega ali televizijskega programa mora vsako leto do konca meseca marca poslati pisno poročilo o izvajanju dejavnosti in uresničevanju programske zasnove Agenciji za telekomunikacije in radiodifuzijo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).

(4)

Izdajatelj tiskanega medija mora pošiljati obvezen izvod vsake izdaje Narodni univerzitetni knjižnici.

(5)

Podatki iz razvida, razen podatkov o virih in načinu financiranja ter programskih zasnov radijskih in televizijskih programov, ki še niso začeli oddajati, so dostopni zainteresirani javnosti. Način vodenja razvida, ter postopek za vpis v razvid in za posredovanje podatkov iz njega, natančneje določi pristojni minister.

Izbris iz razvida

15. člen

(1)

Pristojno ministrstvo izbriše medij iz razvida v naslednjih primerih:

-

če izdajatelj v štiriindvajsetih (24) mesecih po vpisu v razvid ne pridobi dovoljenja za izvajanje dejavnosti iz 105. člena tega zakona, kadar je to dovoljenje potrebno po tem zakonu, ali če se mu to dovoljenje trajno prekliče, oziroma preneha veljati;

-

če izdajatelj kljub pisnemu opozorilu nadaljuje s hudimi kršitvami zakona;

-

če medij ne deluje več kot šest (6) mesecev, razen v primerih, ko izhaja v daljših časovnih intervalih;

-

če izdajatelj ne izpolnjuje več pogojev za vpis v razvid.

(2)

Pristojno ministrstvo lahko izbriše iz razvida radijski ali televizijski program le na podlagi odločitve ali predhodnega soglasja agencije.

(3)

O izdaji odločbe o izbrisu radijskega ali televizijskega programa iz razvida pristojno ministrstvo v osmih (8) dneh obvesti agencijo.

Prepoved izvajanja dejavnosti

16. člen

(1)

Izdajatelj ne sme razširjati programskih vsebin prek medija, ki ni vpisan v razvid pri pristojnem ministrstvu.

(2)

Pristojni inšpektor lahko v primeru kršitev tega zakona izda odločbo o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti in določi rok za njihovo odpravo.

(3)

Pristojni inšpektor lahko izdajatelju, ki razširja programske vsebine prek medija, ne da bi bil vpisan v razvid, prepove opravljanje dejavnosti, ter mu zaseže delovne priprave, izdelke in material, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti.

Programska zasnova

17. člen

(1)

Namen izdajanja in temeljna vsebinska izhodišča za delovanje medija določi izdajatelj s programsko zasnovo. Programska zasnova radijskega in televizijskega programa mora vsebovati tudi programsko shemo, ki določa:

-

zvrsti programskih vsebin oziroma njihovo razvrstitev v posamezne sklope;

-

predvidena kvantitativna razmerja med posameznimi vsebinskimi sklopi;

-

predviden maksimalni obseg oglaševalskih vsebin;

-

predviden obseg lastne produkcije in produkcije slovenskih avdiovizualnih del.

(2)

Izdajatelj televizijskega programa s programsko zasnovo določi tudi izhodiščni delež del evropske avdiovizualne produkcije, evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov, ter slovenskih avdiovizualnih del.

(3)

Pred temeljno spremembo ali bistveno dopolnitvijo programske zasnove mora izdajatelj pridobiti mnenje uredništva.

(4)

Za temeljno spremembo oziroma bistveno dopolnitev programske zasnove radijskega ali televizijskega programa mora izdajatelj pridobiti predhodno soglasje agencije in priložiti mnenje uredništva o nameravani spremembi oziroma dopolnitvi.

(5)

Programska zasnova je sestavni del pogodbe o zaposlitvi med izdajateljem in urednikom ter med izdajateljem in novinarjem. Posebne pravice urednika in novinarja, ki nastanejo zaradi sprememb ali dopolnitev programske zasnove, se določijo s panožno kolektivno pogodbo.

(6)

Določba drugega odstavka tega člena ne velja za izdajatelje televizijskih programov iz 77., 79. in 80. člena tega zakona, če je posamezen program namenjen lokalnemu občinstvu in ni vključen v nacionalno programsko mrežo.

(7)

Določbe tega člena ne veljajo za televizijske programe, specializirane za TV prodajo ali za samooglaševanje iz 96. člena tega zakona.

4. oddelek

PRAVICE IN OBVEZNOSTI UREDNIŠTVA

Odgovorni urednik

18. člen

(1)

Vsak medij mora imeti odgovornega urednika, ki ga imenuje in razrešuje izdajatelj v skladu s tem zakonom in svojim temeljnim pravnim aktom. Pred imenovanjem ali razrešitvijo odgovornega urednika mora izdajatelj pridobiti mnenje uredništva, če ni v temeljnem pravnem aktu določen močnejši vpliv uredništva.

(2)

Odgovorni urednik odgovarja za uresničevanje programske zasnove ter opravlja druge naloge, določene s temeljnim pravnim aktom izdajatelja.

(3)

Odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo, če ta zakon ne določa drugače.

(4)

Če ima medij več odgovornih urednikov, vsak od njih odgovarja za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren.

(5)

Imenovanje odgovornih urednikov radijskih in televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija določa poseben zakon.

19. člen

(1)

Odgovorni urednik je lahko oseba, ki:

-

ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije;

-

ima izkaz o aktivnem znanju italijanskega oziroma madžarskega jezika, v primeru ko gre za medij madžarske ali italijanske narodne skupnosti;

-

je poslovno sposobna;

-

ji ni izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja.

(2)

Določbi prve in druge alinee prejšnjega odstavka ne veljata, če se programske vsebine razširjajo v tujem jeziku v skladu s prvim odstavkom 5. člena tega zakona.

(3)

Odgovorni urednik ne more biti oseba, ki po ustavi ali zakonu uživa imuniteto.

Uredništvo

20. člen

(1)

Uredništvo sestavljajo odgovorni urednik oziroma odgovorni uredniki, drugi uredniki in novinarji, v skladu s temeljnim pravnim aktom izdajatelja pa lahko tudi drugi avtorji prispevkov oziroma programski sodelavci. Pravna razmerja med izdajateljem in uredništvom ter osnovna medsebojna razmerja znotraj uredništva so določena s temeljnim pravnim aktom izdajatelja v skladu s tem zakonom, pri čemer ta akt določi stopnjo avtonomije uredništva pri urejanju razmerij znotraj uredništva. V primeru, da pri izdajatelju medija ni zaposlenih več urednikov ali novinarjev, lahko opravlja funkcijo uredništva odgovorni urednik sam.

(2)

Uredništvo, uredniki, novinarji in avtorji drugih prispevkov so v okviru programske zasnove in v skladu s temeljnim pravnim aktom izdajatelja pri svojem delu neodvisni in samostojni.

Novinarji

21. člen

(1)

Novinar po tem zakonu je oseba, ki se ukvarja z zbiranjem, obdelavo, oblikovanjem ali razvrščanjem informacij za objavo prek medijev in je zaposlena pri izdajatelju, ali pa samostojno kot poklic opravlja novinarsko dejavnost (samostojni novinar).

(2)

Urednik, novinar ali avtor prispevka niso dolžni razkriti vira informacij, razen v primerih, ko to določa kazenska zakonodaja.

(3)

Novinarju se ne sme odpovedati delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe z njim, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi.

22. člen

(1)

Status samostojnega novinarja se pridobi z vpisom v razvid samostojnih novinarjev pri pristojnem ministrstvu, po predhodnem mnenju registrirane strokovne organizacije novinarjev. O vpisu v razvid odloči pristojni minister.

(2)

V razvid iz prejšnjega odstavka se vpiše, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

-

da ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije;

-

da opravlja novinarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic;

-

da ima dokazila o objavah v medijih, ki so vpisani v razvid iz 12. člena tega zakona;

-

da mu ni s pravnomočno sodno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti.

(3)

Pristojno ministrstvo izbriše iz razvida osebo, ki ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka.

(4)

Vlada Republike Slovenije na predlog pristojnega ministra z uredbo predpiše postopek in podrobnejša merila za pridobitev statusa samostojnega novinarja in za vodenje razvida samostojnih novinarjev kot javne knjige.

(5)

Z uredbo iz prejšnjega odstavka se določi način in postopek občasnega preverjanja izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka tega člena, ki jih morajo za vpis v razvid izpolnjevati samostojni novinarji.

5. oddelek

OBVEZNE PROGRAMSKE VSEBINE

Impresum

23. člen

(1)

Izdajatelj mora na vidnem mestu vsakega posameznega nosilca programskih vsebin (npr. izvod tiska, televizijska oddaja) zagotoviti objavo naslednjih podatkov:

-

ime oziroma firmo in sedež oziroma stalno prebivališče izdajatelja;

-

ime in priimek odgovornega urednika oziroma odgovornih urednikov ter imena in priimke urednikov posameznih programskih sklopov, kadar je to v skladu z notranjo organizacijo uredništva;

-

ime oziroma firmo in sedež tiskarne ter datum natisa ali ponatisa in število tiskanih izvodov, kadar gre za tiskani medij;

-

datum produkcije (mesec in leto), kadar gre za radijski in televizijski program.

(2)

Določbe prejšnjega odstavka smiselno veljajo tudi za nosilce informacij iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.

(3)

Določbe prvega odstavka tega člena se ne nanašajo na nosilce programskih vsebin, ki se v Republiki Sloveniji izdelujejo ali razmnožujejo za tujega naročnika in so namenjeni razširjanju zunaj območja države.

(4)

Ime oziroma logotip radijskega in televizijskega programa se mora objavljati najmanj enkrat na vsako uro oddajanja.

Obvezno objavljanje drugih podatkov

24. člen

Izdajatelj mora na ustreznih mestih vsakega posameznega nosilca programskih vsebin zagotoviti dosledno objavo naslednjih podatkov:

-

imena avtorjev objavljenih prispevkov, razen če posamezen avtor določi drugače;

-

imena oziroma firme imetnikov materialnih avtorskih pravic glede objavljenih programskih vsebin, razen v tiskanih medijih in radijskih programih;

-

ime pravne ali fizične osebe, ki hrani uporabljeni predmet kulturne dediščine ali arhivalijo oziroma ustrezno reprodukcijo;

-

ime medija, po katerem je prevzet programski prispevek ali izsek iz programskega prispevka, razen če je z medsebojno pogodbo določeno drugače.

Objava nujnega sporočila

25. člen

Medij mora na zahtevo državnih organov ter javnih podjetij in javnih zavodov brez odlašanja brezplačno objaviti nujno sporočilo v zvezi z resno ogroženostjo življenja, zdravja ali premoženja ljudi, kulturne in naravne dediščine, ter varnosti države. Za resničnost in točnost sporočila odgovarja tisti, ki ga je posredoval mediju.

6. oddelek

PRAVICA DO POPRAVKA ALI ODGOVORA

Pravica do popravka objavljenega obvestila

26. člen

(1)

Vsakdo ima pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes.

(2)

Objava popravka se lahko zahteva v tridesetih (30) dneh od objave obvestila oziroma od dneva, ko je zainteresirana oseba zvedela za objavo, če zanjo iz objektivnih razlogov ni mogla zvedeti v okviru danega roka.

(3)

Z izrazom obvestilo je mišljena objava vsebine, s katero sta lahko prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa.

(4)

Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.

27. člen

Popravek se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev, na enakem ali enakovrednem mestu programskega prostora in na enak ali enakovreden način, kot je bilo objavljeno obvestilo, na katero se popravek nanaša. Popravek ne sme biti nesorazmerno daljši od obvestila oziroma od dela obvestila, na katerega se nanaša.

28. člen

(1)

Kdor zahteva objavo popravka, mora navesti obvestilo, na katero se popravek nanaša, in datum njegove objave.

(2)

Popravek mora biti objavljen v prvi, če prispe prepozno, pa v drugi izdaji oziroma oddaji medija po prejemu popravka.

(3)

V isti izdaji oziroma oddaji medija ne sme biti hkrati s popravkom objavljen komentar tega popravka ali odgovor nanj.

29. člen

(1)

Odgovorni urednik mora hraniti zapise vseh objavljenih programskih vsebin najmanj petnajst (15) dni po njihovi objavi ter zainteresirani osebi na njene stroške izročiti ustrezno kopijo posameznega zapisa, in sicer najpozneje v treh (3) dneh od prejema pisne zahteve zainteresirane osebe.

(2)

Kopija iz prejšnjega odstavka je lahko zainteresirani osebi izročena izključno v osebno rabo. Ne sme se razmnoževati in javno priobčevati brez soglasja izdajatelja, razen v okviru sodnega postopka.

30. člen

Objava popravka se lahko zahteva tudi, če je bilo obvestilo objavljeno prek medija, ki je prenehal delovati. Upravičenec lahko od tedanjega izdajatelja oziroma od njegovega pravnega naslednika zahteva, da na svoje stroške poskrbi za objavo popravka v določenem drugem mediju, ki je po obsegu in kvaliteti razširjanja programskih vsebin primerljiv s prvim.

31. člen

Odgovorni urednik mora objaviti popravek, razen v naslednjih primerih:

-

če se zahtevani popravek ne nanaša na obvestilo, na katero se sklicuje zainteresirana oseba;

-

če zahtevani popravek ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v obvestilu;

-

če bi bila objava popravka v nasprotju z zakonom;

-

če zahteve za objavo popravka s strani državnega organa ali pravne osebe ni podpisala pooblaščena oseba;

-

če je popravek napisan žaljivo;

-

če je zahtevani popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša;

-

če je bila zahteva za objavo popravka dana po preteku roka iz tega zakona;

-

če je bila zahtevana objava popravka z isto vsebino, kot jo ima zahtevani popravek, o katerem teče spor pred sodiščem zaradi zavrnitve ali neustreznosti načina njegove objave.

32. člen

Če zainteresirana oseba v roku osem (8) dni od objave obvestila pisno napove, da bo zahtevala objavo popravka, mora odgovorni urednik hraniti zapis obvestila, za katerega se zahteva popravek, dokler ni končan sodni postopek.

33. člen

(1)

Če odgovorni urednik ne objavi popravka v roku in na način, določen s tem zakonom, ima tisti, ki zahteva objavo popravka, pravico vložiti tožbo zoper odgovornega urednika za objavo odgovora ali popravka pri sodišču, pristojnem za civilnopravne spore, na katerega območju je sedež oziroma stalno prebivališče izdajatelja medija, prek katerega je bilo objavljeno obvestilo, na katero se nanaša popravek.

(2)

Tožba se lahko vloži najpozneje v tridesetih (30) dneh po preteku roka za objavo popravka, oziroma od dneva, ko je bil popravek objavljen na način, ki ni v skladu s tem zakonom.

34. člen

(1)

V sporih za objavo popravka mora biti prvi narok za glavno obravnavo v osmih (8) dneh od vložitve tožbe pri sodišču.

(2)

Toženec mora odgovoriti na tožbo najpozneje na glavni obravnavi.

(3)

V vabilu sodišče opozori tožnika, da se šteje, kot da bi umaknil tožbo, če ne pride na prvi narok, toženca pa, da je sodba lahko izdana tudi v njegovi odsotnosti.

35. člen

(1)

Obravnava o tožbi za objavo popravka se omeji na obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčeva dolžnost objave popravka.

(2)

V sporih glede objave popravka sodišče zavrne tožbeni zahtevek, če ugotovi, da ni prizadeta pravica ali interes tožnika, ali če je podana kakšna druga okoliščina, zaradi katere popravka po zakonu ni treba objaviti.

36. člen

Z uvedbo kazenskega postopka zaradi dejanja, ki je bilo storjeno z objavo obvestila, na katero se nanaša popravek, se ne prekine postopka za objavo popravka.

37. člen

Če se po vložitvi tožbe pri sodišču zamenja odgovorni urednik medija, sme tožnik do konca glavne obravnave spremeniti tožbo in namesto prvotno toženega tožiti novega odgovornega urednika. Za tako spremembo tožbe ni potrebna privolitev prvotno toženega in ne privolitev novega odgovornega urednika.

38. člen

(1)

Sodišče mora izdati sodbo najpozneje v treh dneh po končani glavni obravnavi.

(2)

Overjen prepis sodbe vroči sodišče strankam najpozneje v treh dneh od dneva, ko je bila sodba izdana.

(3)

Če sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, naloži s sodbo tožencu, da mora objaviti popravek v roku in na način, določen z zakonom.

(4)

Odgovorni urednik mora pri objavi popravka navesti, da gre za objavo na podlagi sodbe in citirati njen izrek.

39. člen

(1)

Zoper sodbo sodišča prve stopnje lahko stranki v treh (3) dneh od njene vročitve vložita pritožbo na višje sodišče.

(2)

Pritožba se ne vroči nasprotni stranki v odgovor. Pravočasno in dovoljeno pritožbo pošlje sodišče prve stopnje z vsemi spisi sodišču druge stopnje v dveh dneh od dneva, ko je bila vložena.

(3)

Sodišče druge stopnje mora odločiti o pritožbi v treh (3) dneh od dneva, ko prejme pritožbo in spise.

(4)

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je dovoljena revizija.

40. člen

Overjen prepis pravnomočne sodbe, s katero je sodišče naložilo objavo popravka, pošlje sodišče takoj tudi odgovornemu uredniku medija, prek katerega mora biti popravek objavljen.

41. člen

Če se po pravnomočni sodbi, s katero se nalaga objava popravka, zamenja odgovorni urednik medija, preide v sodbi ugotovljena dolžnost objave popravka na novega odgovornega urednika.

Pravica do odgovora na objavljeno informacijo

42. člen

(1)

Pravica do odgovora je namenjena zagotavljanju javnega interesa po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti kot enega od nujnih pogojev demokratičnega odločanja o javnih zadevah.

(2)

Vsakdo ima pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov odgovor na objavljeno informacijo, v katerem se z dokazljivimi navedbami zanikajo, bistveno popravljajo ali bistveno dopolnjujejo navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji.

43. člen

(1)

Odgovor se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev, razen pravopisnih popravkov.

(2)

Odgovorni urednik ima pravico, da od avtorja pred objavo zahteva skrajšanje odgovora.

(3)

Glede odgovora se smiselno uporabljajo določbe 31. člena tega zakona, s tem da lahko odgovorni urednik zavrne objavo vsebinsko enakih odgovorov, potem ko je enega že objavil.

(4)

Odgovorni urednik lahko zavrne objavo odgovora tudi v primeru, če se v odgovoru navajajo neresnični ali nedokazljivi podatki ali trditve.

(5)

Če so po mnenju odgovornega urednika neresnični ali nedokazljivi le nekateri podatki ali trditve, ne sme zavrniti objave, ne da bi prej pozval avtorja, naj take podatke in trditve iz odgovora izloči.

Skupni določbi

44. člen

(1)

V postopku sodnega varstva se glede pravice do odgovora smiselno uporabljajo določbe tega oddelka glede postopka v zvezi s pravico do popravka.

(2)

Če ni s tem zakonom drugače določeno, se v sodnih sporih v zvezi z objavo popravka ali odgovora smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku.

7. oddelek

JAVNE INFORMACIJE

Dostop do javnih informacij

45. člen

(1)

Državni organi, organi lokalnih skupnosti, posamezniki, ki opravljajo javne funkcije, javni zavodi in javna podjetja, ter druge pravne ali fizične osebe, ki opravljajo javno službo (v nadaljnjem besedilu: javne osebe), morajo dajati resnične, popolne in pravočasne informacije o vprašanjih s svojega delovnega področja za objavo prek medijev.

(2)

Za objavo prek medija lahko zbirajo informacije po tem členu uredniki, novinarji in drugi avtorji programskih prispevkov.

(3)

Javne osebe s pravnimi akti uredijo način dajanja informacij za javnost, ter določijo odgovorno osebo, ki zagotavlja javnost dela.

(4)

Osebe iz drugega odstavka tega člena imajo pravico dostopa do informacij pod enakimi pogoji. Javne osebe jim lahko odrečejo dajanje informacij le v naslednjih primerih:

-

če so zahtevane informacije na predpisan način določene za državno, vojaško ali uradno tajnost ali za poslovno skrivnost;

-

če bi to pomenilo kršitev tajnosti osebnih podatkov v skladu z zakonom, razen če se z njihovo objavo lahko prepreči hujše kaznivo dejanje ali neposredna nevarnost za življenje ljudi in njihovo premoženje;

-

če bi to škodilo sodnemu ali predkazenskemu postopku.

(5)

Javna oseba, ki ne da zahtevane informacije, mora najpozneje do konca naslednjega delovnega dne pisno obrazložiti razloge za zavrnitev, če to zahteva odgovorni urednik medija.

(6)

Javna oseba lahko zahteva nadomestilo dejanskih stroškov za prepis zahtevanih informacij.

(7)

Avtor programskega prispevka, ki je od odgovorne osebe iz tretjega odstavka tega člena prejel informacijo in odgovorni urednik, nista odškodninsko in kazensko odgovorna za vsebinsko točno objavo te informacije. Za resničnost in točnost takšne informacije odgovarja javna oseba, ki jo je dala.

8. oddelek

OGLAŠEVALSKE VSEBINE

Oglasi

46. člen

(1)

Oglaševalske vsebine po tem zakonu so oglasi in druge vrste plačanih obvestil (v nadaljevanjem besedilu: oglasi), katerih objavo naroči pravna ali fizična oseba z namenom, da bi s tem pospeševala pravni promet proizvodov, storitev, nepremičnin, pravic ali obveznosti, pridobivala poslovne partnerje, ali si v javnosti ustvarjala ugled in dobro ime. Oglasi se objavljajo za plačilo ali drugo podobno nadomestilo ali z namenom samooglaševanja.

(2)

Za oglase po tem zakonu ne štejejo naslednje programske vsebine:

-

obveščanje izdajatelja v zvezi s programskimi vsebinami njegovega medija (npr. napovedi lastnih izdaj oziroma oddaj);

-

stranski programski izdelki, ki neposredno izhajajo iz programskih vsebin tega medija;

-

neodplačne objave v zvezi z izvajanjem javnih služb, kulturnih prireditev in dobrodelnih akcij ter akcij, ki so splošnega pomena za varnost prebivalcev Republike Slovenije;

-

neodplačno predstavljanje umetniških del;

-

neodplačno navajanje producentov, organizatorjev ali sponzorjev oziroma donatorjev umetniških del ter kulturno-umetniških prireditev in dobrodelnih akcij, v okviru medijske predstavitve teh del, prireditev oziroma akcij.

(3)

Oglaševalske vsebine se morajo povsem jasno prepoznati in se posebej ločiti od drugih programskih vsebin medija.

(4)

Neodplačno objavljeni oglasi morajo biti posebej označeni kot taki.

47. člen

(1)

Prepovedano je prikrito oglaševanje, ki naj bi prepričalo bralca, poslušalca oziroma gledalca, da v primeru objave posameznega oglasa ne gre za oglaševalske vsebine. Za prikrito oglaševanje odgovarjata naročnik objave in odgovorni urednik. V primeru prikritega oglaševanja velja domneva, da je bilo storjeno z namenom.

(2)

Pri oglaševanju je prepovedano uporabljati tehnične postopke, ki bralcem, poslušalcem oziroma gledalcem ne omogočajo zavestnega zaznavanja oglaševanih vsebin.

(3)

Z oglaševanjem se ne sme:

-

prizadeti spoštovanja človekovega dostojanstva;

-

vzpodbujati rasne, spolne ali narodnostne diskriminacije in verske ali politične nestrpnosti;

-

vzpodbujati dejanj, ki škodujejo zdravju in varnosti ljudi ali zaščiti okolja ali kulturne dediščine;

-

žaliti verskih ali političnih prepričanj;

-

škoditi interesom uporabnikov.

(4)

Oglaševanje alkoholnih pijač prek medijev in na nosilcih iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona je prepovedano, razen če je z zakonom določeno drugače.

48. člen

Oglaševanje tobačnih izdelkov, zdravil in medicinskih pripomočkov ter zdravstvenih storitev urejajo posebni zakoni.

49. člen

(1)

Oglasi, katerih pretežno ciljno občinstvo so otroci, ali v katerih nastopajo otroci, ne smejo vsebovati prizorov nasilja, pornografije in drugih vsebin, ki bi lahko škodovale njihovemu zdravju ter duševnemu in telesnemu razvoju, ali kako drugače negativno vplivale na dovzetnost otrok.

(2)

Oglaševanje ne sme moralno ali psihično prizadeti otrok. Zato se z oglasi ne sme:

-

vzpodbujati otrok k nakupu proizvodov ali storitev z izkoriščanjem njihove neizkušenosti in lahkovernosti;

-

vzpodbujati otrok, da bi prepričevali starše ali koga drugega v nakup proizvodov ali storitev;

-

izkoriščati posebnega zaupanja otrok v starše, učitelje ali druge osebe;

-

neupravičeno prikazovati otrok v nevarnih situacijah.

50. člen

(1)

Za resničnost in točnost navedb oziroma podatkov v oglasu je odgovoren njegov naročnik, za skladnost oglasa s tem zakonom in s programsko zasnovo medija pa izdajatelj.

(2)

Naročnik oglasa ne sme vplivati na programsko zasnovo in uredniško neodvisnost medija.

51. člen

(1)

Oglasi se obvezno razširjajo v slovenščini oziroma v slovenskem prevodu, razen če se razširjajo v tujem jeziku v skladu s tem zakonom.

(2)

Mediji italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti lahko objavljajo oglase v jeziku narodne skupnosti.

Sponzoriranje

52. člen

(1)

Sponzoriranje po tem zakonu je katerakoli oblika prispevanja k financiranju programskih vsebin s strani fizične ali pravne osebe, ki to stori z namenom promocije svojega imena ali firme, blagovne znamke, oziroma svoje podobe v javnosti.

(2)

Sponzor televizijskih programov ne sme izvajati dejavnosti razširjanja programskih vsebin ali produkcije avdiovizualnih del.

53. člen

(1)

Sponzor ne sme vplivati na sponzorirane vsebine in na njihovo razporejanje v programski shemi ter s tem omejevati uredniške neodvisnosti medija.

(2)

Sponzorirane vsebine ne smejo vzpodbujati prodaje oziroma nakupa ali dajanja v najem izdelkov ali storitev sponzorja ali tretje osebe, še posebej ne s posebnim predstavljanjem teh izdelkov ali storitev.

54. člen

Sponzoriranje s strani tobačne industrije in veletrgovine ter izdelovalcev in veletrgovcev z zdravili in medicinskimi pripomočki oziroma izvajalcev zdravstvenih storitev se uredi s posebnim zakonom.

55. člen

(1)

Poročila in aktualno-informativne programske vsebine ne smejo biti sponzorirane. Druge informativne programske vsebine v medijih se lahko sponzorirajo le v primerih, določenih z zakonom, ki ureja volilno kampanjo.

(2)

Vsaka sponzorirana programska enota (npr. članek, oddaja in podobno) mora biti jasno označena kot takšna, z navedbo sponzorjevega imena ali njegovega znaka.

(3)

Sponzorjevo ime ali njegov znak mora biti v televizijskih programih naveden na začetku in na koncu sponzorirane oddaje.

9. oddelek

ZAŠČITA PLURALNOSTI IN RAZNOVRSTNOSTI MEDIJEV

Omejitve lastništva

56. člen

(1)

Izdajatelj splošno - informativnega tiskanega dnevnika ter fizična in pravna oseba ali skupina povezanih oseb, ki ima v kapitalu oziroma premoženju tega izdajatelja več kot dvajset (20) odstotni lastniški delež ali več kot dvajset (20) odstotkov upravljalskih oziroma glasovalnih pravic, ne more biti tudi izdajatelj ali soustanovitelj izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa, niti ne more izvajati radijske in televizijske dejavnosti.

(2)

Izdajatelj radijskega oziroma televizijskega programa ter fizična ali pravna oseba ali skupina povezanih oseb, ki ima v njegovem premoženju več kot dvajset (20) odstotni lastniški delež ali več kot dvajset (20) odstotkov upravljalskih oziroma glasovalnih pravic, ne more biti tudi izdajatelj oziroma soustanovitelj izdajatelja splošno - informativnega tiskanega dnevnika.

(3)

Izdajatelj, pravna ali fizična oseba, ali skupina povezanih oseb iz prvega in iz drugega odstavka tega člena ima lahko največ dvajset (20) odstotni lastniški delež ali dvajset (20) odstotni delež upravljalskih oziroma glasovalnih pravic v premoženju drugega izdajatelja, razen v primerih, ko ta zakon določa drugače.

Povezane osebe

57. člen

(1)

Povezane osebe po tem zakonu so osebe, ki so med seboj upravljalsko, kapitalsko ali drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko oziroma poslujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju oziroma odločanju o programski zasnovi medija.

(2)

Za povezane osebe iz prejšnjega odstavka štejejo zlasti osebe, ki so med seboj povezane:

-

po krvnem sorodstvu kot ožji družinski člani (starši, otroci, bratje in sestre, posvojitelji in posvojenci);

-

z zakonsko zvezo ali izvenzakonsko skupnostjo;

-

po svaštvu kot ožji družinski člani zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja;

-

tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki štejejo za povezane po drugih točkah tega člena, skupaj, imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe z najmanj dvajset (20) odstotki glasovalnih pravic;

-

tako, da je pri obeh osebah ista oseba oziroma osebe, ki štejejo za povezane po drugih točkah tega člena, skupaj, imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju vsake od njiju z najmanj dvajset (20) odstotki glasovalnih pravic;

-

tako, da tvorijo koncern po zakonu o gospodarskih družbah;

-

kot člani uprave ali nadzornega sveta z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo, in osebe, ki štejejo za povezane s člani uprave ali nadzornega sveta te družbe po drugih točkah tega člena.

Omejevanje koncentracije

58. člen

(1)

Za pridobitev dvajset (20) ali več odstotkov lastninskega ali upravljalskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega ali televizijskega programa je potrebno pridobiti soglasje pristojnega ministrstva, ki soglasje izda po predhodnem mnenju agencije.

(2)

Za pridobitev dvajset (20) ali več odstotkov lastninskega ali upravljalskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja splošno-informativnega tiskanega dnevnika je potrebno pridobiti predhodno soglasje pristojnega ministrstva.

(3)

Pristojno ministrstvo izdajo soglasja iz prvega in drugega odstavka tega člena zavrne v naslednjih primerih:

-

kadar bi izdajatelj radijskega ali televizijskega programa s pridobitvijo deleža imel prevladujoč položaj na oglaševalskem trgu, tako da bi njegov delež prodaje oglaševalskega prostora v posameznem radijskem ali televizijskem programu presegel trideset (30) odstotkov glede na celoten radijski ali televizijski oglaševalski prostor v Republiki Sloveniji;

-

kadar bi si izdajatelj radijskega ali televizijskega programa s pridobitvijo deleža ustvaril prevladujoč položaj v medijskem prostoru, tako da bi sam ali skupaj z odvisnimi podjetji dosegel več kot štirideset (40) odstotno pokritost območja Republike Slovenije s signalom programov, glede na celotno pokritost tega območja z vsemi radijskimi ali televizijskimi programi;

-

kadar bi izdajatelj enega ali več splošno - informativnih tiskanih dnevnikov sam ali prek vpliva na eno ali več odvisnih podjetij s pridobitvijo deleža imel prevladujoč položaj na trgu, tako da bi število prodanih izvodov njegovih dnevnikov preseglo štirideset (40) odstotkov vseh prodanih izvodov splošno - informativnih tiskanih dnevnikov v Republiki Sloveniji.

(4)

V delež iz prvega in drugega odstavka tega člena se vštevajo deleži gospodujočega in odvisnih podjetij izdajateljev.