Sodni red | Tax-Fin-Lex

817. Sodni red

Na podlagi 81. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) po predhodno pridobljenem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 20. 12. 1994 izdaja ministrica za pravosodje

I. SPLOŠNI DEL

1. Uvodne določbe

1. člen

Sodni red določa notranjo organizacijo sodišč, poslovanje sodišč v posameznih vrstah zadev, organizacijo in poslovanje dežurnih služb, pravila o dodeljevanju zadev sodnikom, način poslovanja sodišča v primerih, ko stranka, priča ali udeleženec uporablja pred sodiščem svoj jezik in pisavo, poslovanje v zadevah sodne uprave, pisarniško-tehnično in finančno poslovanje sodišč, informatizacijo sodišč, pravno pomoč med sodišči in drugimi organi ter mednarodnopravno pomoč, posebne dolžnosti sodnega osebja ter druga vprašanja, če zakon tako določa.

Določbe sodnega reda se uporabljajo pri poslovanju v zemljiški knjigi, sodnem registru, izvršbi, overitvah, pri poslovanju s taksami, v strokovnih knjižnicah, v arhivu, v sprejemu in odpravi pošte ter za finančno-računsko poslovanje, če tega ne urejajo posebni predpisi.

2. člen

Določbe sodnega reda veljajo za vsa sodišča s splošno pristojnostjo in za specializirana sodišča, razen v primerih, ko zakon določa drugače.

3. člen

Predsednik sodišča po tem sodnem redu je predsednik sodišča splošne pristojnosti in specializiranega sodišča, kakor tudi predstojnik okrajnega sodišča, če to ni v zakonu ali drugem predpisu drugače določeno.

Predsednika sodišča v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik, predstojnika okrajnega sodišča pa njegov namestnik.

Predsednik sodišča, ki ima neposredno višji položaj je po tem sodnem redu predsednik višjega sodišča za okrožna in okrajna sodišča, predsednik višjega delovnega in socialnega sodišča za delovna sodišča ter delovno in socialno sodišče ter predsednik vrhovnega sodišča pa za višja sodišča.

4. člen

Sodnik po tem sodnem redu je tako sodnik posameznik, sodnik poročevalec zunajobravnavnega senata in senata druge in tretje stopnje, kakor tudi predsednik senata oziroma senat, če iz posamezne določbe ne izhaja, da gre le za enega izmed njih.

5. člen

Sodno osebje so: sekretarji sodišč, višji strokovni sodelavci, strokovni sodelavci, sodni referenti, sodniški pripravniki, direktor in strokovni delavci v centru za informatiko in strokovni delavci v službah za informatiko ter upravno-tehnični delavci in drugi delavci pri sodišču.

Sodno osebje odgovarja za izvrševanje opravil, ki so mu naložena v okviru organizacijske enote, na kateri dela.

6. člen

Za izvajanje tega sodnega reda skrbita predsednik sodišča in minister, pristojen za pravosodje.

Minister, pristojen za pravosodje, razlaga sodni red in daje navodila za njegovo izvajanje.

Sodni red se uporablja ob upoštevanju razlag in navodil, ki se nanj nanašajo.

2. Zagotavljanje javnosti dela

7. člen

Sodišča zagotavljajo javnost obravnavanja skladno s procesnimi predpisi.

Sodišče obvešča javnost o svojem delu ter o svojih odločbah in stališčih, ki zanimajo javnost, preko publikacij ter drugih javnih glasil, na tiskovnih konferencah ali na drug primeren način.

Sodišče lahko s svojim delom seznani javnost najmanj enkrat letno na tiskovni konferenci.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije objavlja pomembne odločbe v zbirki sodnih odločb, sprejeta pravna mnenja in načelna pravna mnenja pa v Pravnih mnenjih Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Pravnomočne sodne odločbe sodišč so dostopne strokovni javnosti pod pogoji, ki jih določa upravljalec, preko baze sodnih odločb.

8. člen

Sodišča spremljajo poročanje javnih glasil na svojem območju in obveščajo javnost o svojem delu in problemih.

Za spremljanje javnih glasil in obveščanje javnosti skrbi predsednik sodišča oziroma po njegovem pooblastilu oseba, zadolžena za stike z javnostjo.

Pri ustnem dajanju informacij ne sodeluje sodnik, ki zadevo, o kateri se obvešča javnost, obravnava.

9. člen

O zadevah, ki so pri sodišču v reševanju, se informacije dajejo pisno ali izjemoma v odmevnih zadevah na tiskovnih konferencah le novinarjem, ki se predhodno izkažejo z novinarsko izkaznico.

Pisno obvestilo sodišča se javnim glasilom pošlje praviloma preko Slovenske tiskovne agencije ali neposredno tistim javnim glasilom, ki pokrivajo območje, kateremu je obvestilo namenjeno.

Pri dajanju obvestil javnim glasilom je potrebno spoštovati določbe o tajnosti postopkov ali njihovih posameznih delov. Obvestilo mora biti sestavljeno tako, da varuje ugled, zasebnost in poslovne interese strank in drugih udeležencev v postopku.

10. člen

V kazenskih zadevah daje sodišče obvestila o vloženi zahtevi za preiskavo in o vloženem obtožnem aktu šele potem, ko je opravljen preizkus procesnega akta in je o tem obveščen obdolženec.

Izjemoma daje sodišče obvestilo še pred vložitvijo zahteve za preiskavo le v najbolj odmevnih zadevah, če je preiskovalno dejanje opravil preiskovalni sodnik in je primerno, da se javnost obvesti o dogodku in ukrepih.

Obvestilo lahko zajema le podatke o vrsti vloženega procesnega akta, pravni opredelitvi in zakonski označbi kaznivega dejanja. Obvestilo se omeji le na splošen opis dogodka. Ne dajejo se podatki o strankah, kakor tudi ne tisti podatki, ki bi lahko škodovali interesom kazenskega postopka. Ne dajejo se tudi podatki o izjavah oseb, katerih izjave bodo v skladu z določbami procesnih zakonov izločene iz spisa.

V obvestilu mora biti posebno opozorilo, v kateri fazi je kazenski postopek. Obvestilo o izidu zadeve lahko sodišče da po razglasitvi sodbe.

Če je dalo sodišče obvestilo o kazenski zadevi, katere izid je bil v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi drugačen od prvotnega, da sodišče vselej o tem pisno obvestilo javnim glasilom.

V postopkih zoper mladoletnike iz obvestila ne smejo izhajati podatki, na podlagi katerih bi se lahko domnevala identiteta mladoletnika.

V kazenskih postopkih, kjer je izključena javnost, daje sodišče obvestilo pred razglasitvijo sodbe le izjemoma, če gre za odmevno zadevo. V obvestilu ne sme biti podatkov o storilcu in žrtvi, ki bi kakorkoli omogočili prepoznavo oseb, povezanih s kaznivim dejanjem, storilcem ali oškodovancem.

V obvestilih se ne posredujejo podatki o sodniku, ki zadevo obravnava ali jo je obravnaval.

11. člen

Če odločba ni bila ustno razglašena, da sodišče obvestilo javnim glasilom šele po vročitvi odločbe strankam.

12. člen

Pri dajanju obvestil javnim glasilom v drugih zadevah se smiselno uporabljajo določbe 10. člena sodnega reda.

13. člen

Če sodnik nastopa v javnosti, izraža svoje mnenje in nastopa v svojem imenu.

Če sodnik v javnosti nastopa kot predstavnik sodišča, mora izraziti stališče sodišča.

14. člen

Če se ugotovi, da v javnem glasilu objavljena informacija ni skladna z obvestilom, ki ga je dalo sodišče, ali da v javnem glasilu objavljena informacija neobjektivno prikazuje delo sodišča, mora predsednik sodišča zahtevati objavo odgovora ali popravka v enakem ali enakovrednem delu ali oddaji javnega glasila na enak način, kot je bila informacija objavljena.

Zaradi odgovora ali popravka lahko predsednik sodišča pisno zahteva na vpogled tonske in slikovne zapise oddaj, predvajanih na radiu ali televiziji.

O vsakem ukrepanju po določilih prejšnjih odstavkov tega člena mora predsednik sodišča obvestiti ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Če sodišče oceni, da je v zvezi s poročanjem javnih glasil potreben odgovor načelne narave, o tem obvesti Vrhovno sodišče Republike Slovenije in predlaga, naj le-to pošlje odgovor.

15. člen

O obveščanju javnih glasil vodijo sodišča posebno evidenco: "Obvestila javnim glasilom" (obr. SR št. 1).

O spremljanju poročanja javnih glasil in ukrepih predsednika sodišča v zvezi s tem vodijo sodišča posebno evidenco: "Spremljanje javnih glasil" (obr. SR št. 2).

16. člen

Sodniki poslujejo s strankami in drugimi udeleženci samo na obravnavah in narokih.

17. člen

V okviru splošnih določil o delovnem času imajo stranke dostop do sodnih pisarn in javnih knjig le v času uradnih ur.

18. člen

Sodišča na svojih oglasnih deskah objavljajo: letni razpored dela in njegove spremembe, razpored sodnikov na pravna področja, pravila o dodeljevanju zadev sodnikom, uradne dneve in ure za stranke ter razpored glavnih obravnav in javnih pritožbenih sej, razen v tistih zadevah, v katerih je javnost izključena.

Razpored javnih glavnih obravnav, narokov in sej senata z udeležbo strank, ki ga tedensko pripravi vodja sodne oziroma oddelčne pisarne, obsega: opravilno številko zadeve, datum in uro začetka javne glavne obravnave oziroma seje senata ter številko sobe, v kateri bo obravnava, narok oziroma seja.

19. člen

V sodnih zgradbah niso dovoljena slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, razen na tiskovnih konferencah in v primerih, določenih v zakonu o kazenskem postopku.

20. člen

Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sme izjemoma dovoliti slikovno snemanje za posamezno glavno obravnavo v kazenski zadevi. O tem odloči s pisnim dovoljenjem, s katerim mora biti sodnik, ki vodi glavno obravnavo, seznanjen najmanj en dan pred pričetkom glavne obravnave.

Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s pisnim dovoljenjem lahko omeji snemanje na začetek glavne obravnave ali na razglasitev sodbe v posamezni kazenski zadevi in uporabo slikovnega materiala ali posnetkov z glavne obravnave omeji le na enkratno objavo oziroma predvajanje v javnih glasilih v zvezi z informacijo, ki jo javna glasila posredujejo javnosti v tej kazenski zadevi.

Za slikovno snemanje sodnika oziroma članov senata je potrebno njihovo soglasje.

Kljub danemu dovoljenju dopusti sodnik takšno snemanje samo v obsegu, ki je potreben za pravilno obveščanje javnosti in na način, ki najmanj ovira potek glavne obravnave.

3. Varovanje tajnosti

21. člen

Sodno osebje mora ohraniti zase vse, kar v okviru opravljanja svoje službe ali dela zve o strankah, njihovih pravnih in dejanskih razmerjih ter varovati tajnost vseh podatkov, do katerih javnost nima dostopa.

Kot tajnost se šteje vse, kar je z zakonom ali drugimi predpisi tako opredeljeno.

22. člen

Sodno osebje v javnosti ne sme izražati svojega mnenja o vprašanjih, ki so predmet zadeve, ki se rešuje na sodišču.

23. člen

Ob izvrševanju končnih odredb pri pravnomočno končanih zadevah mora sodno osebje na način, s katerim se zagotavlja varstvo osebnih podatkov, uničiti vse odvečne drugopise sodnih pisanj iz spisa in zbrisati zapise sodnih pisanj iz računalnikov.

4. Sodne zgradbe, prostori, oprema

24. člen

S sodno zgradbo upravlja sodišče oziroma državni organ, ki ga za to pooblasti ministrstvo, pristojno za pravosodje.

25. člen

Ob vhodu v sodno zgradbo mora biti na pročelju zgradbe pritrjena tabla dimenzije 60 x 40 cm, na vrhu katere je državni grb Republike Slovenije, nato napis "Republika Slovenija" in pod njim ime sodišča.

Ministrstvo, pristojno za pravosodje poskrbi za enoten videz vseh tabel.

26. člen

V sodni zgradbi, v kateri je več vrst sodišč oziroma sodišč in drugih državnih organov, sprejmejo predsedniki sodišč oziroma predsedniki sodišč in predstojniki drugih organov hišni red. Če se glede posameznih določb hišnega reda ne morejo sporazumeti, odloča o tem minister, pristojen za pravosodje.

S hišnim redom se določi način uporabe delovnih in drugih prostorov v sodni zgradbi, čas zadrževanja delavcev v zgradbi, razpolaganja s ključi vhodnih vrat, ukrepe za vzdrževanje reda in čistoče v zgradbi, ukrepe za zagotavljanje varnosti zgradbe in oseb v zgradbi, način dostopa obiskovalcev v sodno zgradbo, uporabo funkcionalnega zemljišča in zgradbi pripadajočih parkirnih prostorov ipd.

27. člen

Pri vhodu v sodno zgradbo mora biti na vidnem mestu označen delovni čas sodišča in uradne ure za stranke.

Prav tako mora biti označen razpored prostorov, v katerem je razporeditev urada predsednika sodišča, posameznih razpravnih dvoran, pisarn sodnih oddelkov, javnih knjig in drugih prostorov.

Po potrebi se v nadstropjih postavijo dodatne opozorilne označbe, kateri prostori se nahajajo v posameznem delu zgradbe.

28. člen

Za objavljanje sodnih odločb in sporočil skladno z določbami posameznih sodnih postopkov mora biti na vidnem mestu nameščena oglasna deska – "sodna deska".

29. člen

Na vhodnih vratih v prostore urada predsednika sodišča mora biti pritrjena posebna pravokotna ploščica z označbo "Urad predsednika" z njegovim imenom in priimkom ter označbo "predsednik – predsednica" oziroma "predstojnik – predstojnica". Na ostalih vhodnih vratih se pritrdijo oznake, iz katerih je razvidno, katera dela se pretežno opravljajo v prostoru: npr. kazenska pisarna, knjigovodstvo, zemljiška knjiga, vložišče ipd.

Na vhodnih vratih v posamezne prostore v zgradbi, v katerih delajo sodniki, mora biti pritrjena pravokotna ploščica z imenom in priimkom sodnika ter označbo "sodnik – sodnica".

Na vseh vhodnih vratih prostorov je tudi številka prostora.

30. člen

Na dvojezičnih območjih so vsi navedeni napisi tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

31. člen

V uradu predsednika sodišča je nameščen grb Republike Slovenije.

V vsaki razpravni dvorani in v prostorih, kjer so seje senatov z udeležbo strank, sta nameščena grb Republike Slovenije in ura.

Grb je praviloma nameščen na steni za sodnikom, ura pa na nasprotni steni.

5. Zavarovanje

32. člen

Za zagotovitev varnosti sodnikov, drugih sodnih oseb, strank in udeležencev v postopkih ter za zagotovitev nemotenega poslovanja sodišča, vzdrževanje reda na sodišču, zavarovanje sodnih zgradb, funkcionalnih zemljišč, parkirišč ipd. ter za zavarovanje premoženja ima vsako sodišče organizirano varnostno službo.

Na manjših sodiščih lahko opravljajo naloge varnostne službe vratarji ali z razporedom dela določena sodna oseba.

33. člen

Hišni red v sodni zgradbi določa med drugim, kdaj in kako se morajo obiskovalci izkazati z osebnim dokumentom, in postopek v zvezi s kontrolo obiskovalcev ter pravila o morebitnih omejitvah navzočnosti javnosti na glavni obravnavi zaradi prostorskih in varnostnih razlogov.

34. člen

V sodno zgradbo ni dovoljen vstop oboroženim osebam, razen pooblaščenim uradnim osebam zavodov za prestajanje kazni zapora, organom za notranje zadeve in obrambnim silam ob privedbi oseb.

35. člen

V vsaki razpravni dvorani, sodniškem kabinetu, sodni pisarni in v vseh prostorih, kjer se sprejemajo stranke, mora biti na nevidnem mestu nameščena naprava, s katero je možno v primeru ogroženosti nemudoma opozoriti varnosto službo sodišča ali policijo.

36. člen

Sodnik in sodne osebe, katerih varnost je ogrožena zaradi konkretne grožnje, ima pravico zahtevati takojšnjo zaščito varnostne službe sodišča.

37. člen

Predsednik sodišča mora takoj na ustrezen način obvestiti ministrstvo, pristojno za pravosodje o vseh primerih motenja poslovanja sodišča ali ogrožanja varnosti oseb ali premoženja na sodišču.

II. NOTRANJA ORGANIZACIJA SODIŠČ

1. Uvodne določbe

38. člen

Z notranjo organizacijo sodišč se zagotavljata učinkovito izvajanje sodne oblasti in neposredna odgovornost vsake sodne osebe za njeno delo na sodišču.

O notranji organizaciji sodišča odloči predsednik sodišča skladno z zakonom in sodnim redom.

39. člen

Sodišče ima lahko notranje organizacijske enote: sodne oddelke, sodne pisarne, sodne službe in javne knjige.

2. Sodni oddelki

40. člen

Sodišče, ki ima najmanj sedem sodnikov, lahko organizira oddelke po pravnih področjih.

Sodni oddelki se organizirajo za posamezno pravno področje, na katero so razporejeni najmanj trije sodniki.

V okviru posameznega sodnega oddelka lahko deluje eden ali več senatov.

41. člen

Sodni oddelek vodi sodnik – vodja oddelka, ki je določen z letnim razporedom dela.

Vodja oddelka skrbi za tekoče in strokovno delo na oddelku, za racionalno in enakomerno delitev zadev v skladu z vnaprej določenimi pravili o dodeljevanju zadev in letnim razporedom dela sodnega osebja ter opravlja druge zadeve, za katere ga v skladu s sodnim redom pisno pooblasti predsednik sodišča.

3. Sodne pisarne

42. člen

Pisarniško delo, potrebno za izvajanje sodne oblasti ter za zadeve sodne uprave, je organizirano v skupni sodni pisarni, ki jo vodi vodja pisarne.

Glede na obseg dela se za vpisniško evidenčna opravila, za posamezne vrste pisarniškega ali tehničnega dela ali za druga pomožna opravila lahko funkcije skupne sodne pisarne delijo na manjše organizacijske enote, kot so: Urad predsednika, oddelčne pisarne, pisarna zemljiške knjige, pisarna sodnega registra, pisarna vpisniško evidenčne službe, računovodstvo, sprejem in odprava pisanj, arhiv, strojepisnica, ekonomat ipd.

Delo skupne sodne pisarne, enotne ali deljene na opisane manjše organizacijske enote, nadzoruje sekretar sodišča.

Organizacijo sodnih pisarn določi predsednik sodišča, ki je pri tem vezan na sistemizacijo sodišča in zagotovljena finančna sredstva.

43. člen

Zaradi smotrnejšega načina poslovanja lahko posamezna sodišča pa tudi drugi državni organi v isti sodni zgradbi ustanovijo skupne pisarne za posamezna opravila iz prejšnjega člena.

4. Javne knjige

44. člen

Okrajno sodišče ima zemljiško knjigo, ki se vodi po posebnih predpisih.

Zemljiško knjigo vodi vodja zemljiške knjige pod neposrednim nadzorstvom predstojnika sodišča ali sodnika, ki je z letnim razporedom določen za to delo.

45. člen

Okrožno sodišče ima sodni register, ki se vodi po posebnih predpisih.

Sodni register vodi vodja sodnega registra pod neposrednim nadzorom sodnika, ki je z letnim razporedom določen za to delo.

5. Sodne službe

46. člen

Vrhovno sodišče Republike Slovenije ima v okviru evidenčnega oddelka Center za informatiko, ki skrbi za izvajanje enotne tehnološke podpore poslovanja sodišč ter za pravni in informacijski sistem sodišč.

Center vodi sodnik, ki je z letnim razporedom določen za vodenje evidenčnega oddelka.

47. člen

Višja in Okrožna sodišča imajo službo za informatiko.

Službo vodi sodnik, ki je z letnim razporedom določen za to delo, pri delu službe pa sodelujejo sodniki in potrebno število strokovnih delavcev.

48. člen

Vsako sodišče ima strokovno knjižnico, ki je lahko posebna organizacijska enota, in priročne strokovne knjižnice v okviru posameznih sodnih oddelkov.

V sodnih zgradbah, kjer so sedeži več sodišč, se lahko organizira skupna strokovna knjižnica.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije ima Centralno pravosodno knjižnico, ki je strokovno znanstvena, specialna in javna knjižnica za pravno področje.

Centralno pravosodno knjižnico vodi sodnik, ki je z letnim razporedom dela določen za vodenje evidenčnega oddelka.

49. člen

Sodišča imajo službo za sodno upravo in zadeve skupnega pomena (skupne službe), ki ima lahko notranje organizacijske enote: tajništvo, statistično-evidenčno službo, finančno-računovodsko službo, upravo zgradbe, kadrovsko službo, vročevalsko službo.

Zaradi smotrnejšega načina poslovanja lahko posamezna sodišča sama ali skupaj z drugimi državnimi organi v isti sodni stavbi ustanovijo skupno službo za sodno upravo in zadeve skupnega pomena (skupne službe).

Službo vodi sekretar sodišča, nadzoruje pa predsednik sodišča, v okviru katerega so organizirane skupne službe.

50. člen

Statistično in evidenčno službo vodi sodišče po navodilih ministrstva, pristojnega za pravosodje, in pristojnega statističnega organa za zbiranje in urejanje statističnih podatkov.

Za izvajanje statističnih raziskovanj izda ministrstvo, pristojno za pravosodje metodološka navodila za statistična raziskovanja o poslovanju sodišč. Obrazci statističnih poročil so dodani tem navodilom in so njihov sestavni del.

Statistična poročila o delu sodišča pošlje sodišče ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, do 15. februarja tekočega leta za preteklo leto.

O problematiki v zvezi s poslovanjem sodišča v preteklem letu seznani predsednik sodišča pisno ministrstvo, pristojno za pravosodje, ter ustno sodnike na letni konferenci sodnikov do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto.

III. POSLOVANJE SODIŠČ

1. Delovni čas

51. člen

Delovni čas vseh sodišč je od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.

Uradne ure za nevabljene stranke so na vseh sodiščih v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure, v sredo od 9. do 12. ure ter od 13. do 15. ure.

Uradne ure v javnih knjigah so v torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure, v ponedeljek in sredo pa od 9. do 12. ure in od 13. do 15. ure.

Začetek glavnih obravnav, narokov in sej senatov z udeležbo strank je na vseh sodiščih ob 8.30.

V okviru delovnega časa določi predsednik sodišča v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in upoštevaje vezanost sodnega osebja na uradne ure, glavne obravnave in naroke, čas polurnega odmora.

2. Sodne počitnice

52. člen

Sodne počitnice so od 15. julija do 15. avgusta.

V času sodnih počitnic so uradne ure za nevabljene stranke enake kot je to določeno v drugem in tretjem odstavku prejšnjega člena.

Sodniki in sodno osebje morajo pretežni del letnega dopusta izkoristiti v času sodnih počitnic.

53. člen

Za čas sodnih počitnic se določijo dežurstva sodnikov in sodnega osebja, ki morajo biti v tem času na delu zaradi dostopnosti do javnih knjig ter zaradi opravljanja narokov in odločanja v nujnih zadevah, ki so kot take opredeljene v zakonu.

Seznam dežurstev se objavi na sodni deski najkasneje do 15. junija tekočega leta.

3. Poslovanje na sedežu sodišča

54. člen

Sodišča poslujejo na sedežu sodišča, specializirana sodišča pa tudi na zunanjih oddelkih, razen če zakon ali sodni red ne določata drugače.

4. Zunanje poslovanje sodišča

55. člen

Iz razlogov smotrnosti in skladno z določbami procesnih zakonov lahko opravi sodišče posamezna uradna opravila zunaj sodne stavbe po uradni dolžnosti ali na zahtevo strank.

Vsako zunanje poslovanje sodišča, razen če sodni postopki ne določajo drugače, odobri predsednik sodišča.

Sodnik in sodni izvršitelj imata uradno izkaznico, s katero se po potrebi izkažeta pri uradnem zunanjem poslovanju sodišča.

56. člen

Potni nalogi v zvezi z odobrenim zunanjim poslovanjem se vpišejo v "Evidenco odrejenih uradnih potovanj" (obr. SR št. 3).

Sodna oseba, ki je opravila zunanje poslovanje, mora takoj po končanem poslovanju predložiti potni račun. Potni račun se vpiše v evidenco odrejenih uradnih potovanj.

Stroške za zunanje poslovanje odmeri sodnik, izplačilo pa odobri predsednik sodišča.

57. člen

Z enim zunanjim poslovanjem je treba opraviti čim več uradnih opravil. Če se opravijo hkrati opravila, ki morajo biti opravljena uradoma in opravila na predlog strank, se stroški obračunajo sorazmerno.

Če se z enim zunanjim poslovanjem opravijo uradna opravila v več zadevah, se v obračunu potni stroški razdelijo na posamezne zadeve. V tem primeru se potni obračun predloži samo v enem spisu in označi spise, na katere se stroški nanašajo, v vseh drugih spisih pa napravi uradni zaznamek o znesku potnih stroškov, ki odpadejo na ta spis, in v katerem spisu je obračun potnih stroškov.

58. člen

Zunanje poslovanje sodnika se opravi izključno z uradnimi vozili sodišča ali taksijem. Le izjemoma sme predsednik sodišča odobriti uporabo rent-a-car vozila ali sodnikovega lastnega osebnega vozila.

59. člen

Zunanje poslovanje na predlog stranke opravi sodišče šele za tem, ko stranka založi zahtevani predujem.

5. Poslovanje sodišča na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost

60. člen

Na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost in na katerih je z ustavo in zakonom določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, morajo sodišča v postopku zagotoviti enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika v skladu z zakonom, če stranka, ki živi na tem območju, uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.

61. člen

Če nastopa v postopku samo ena stranka ali če obe stranki v postopku uporabljata isti jezik, se postopek vodi samo v jeziku teh strank.

Če nastopata v postopku stranki, od katerih uporablja ena slovenski jezik, druga pa italijanski ali madžarski jezik, se vodi postopek v slovenskem in italijanskem ali madžarskem jeziku (v nadaljnjem besedilu: dvojezični postopek).

Sodišče postopa enako tudi v primeru, če je vloga, s katero je sprožen postopek, sestavljena v slovenskem jeziku, pa stranka pred začetkom postopka izjavi, da uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.

Ko sodišče po vlogi, s katero stranka sproži postopek, ali po izjavi stranke ugotovi, da je treba voditi postopek v italijanskem oziroma madžarskem jeziku ali dvojezični postopek, to zaznamuje v ustreznem vpisniku in na ovitku spisa ("It." oziroma "Ma.").

Če bi bilo po določbah zakona in sodnega reda potrebno voditi postopek v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, pa stranke izjavijo, naj se vodi postopek v slovenskem jeziku, se postopek vodi v slovenskem jeziku. Tako izjavo stranke je treba zapisniško ugotoviti.

62. člen

Če se vodi postopek samo v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, ali če se vodi dvojezični postopek, se s strankami in drugimi udeleženci v postopku razpravlja v njihovem jeziku.

Če posamezen udeleženec v postopku ne razume jezika, v katerem se vodi postopek, mu je potrebno zagotoviti ustno prevajanje tistega, kar on oziroma drugi govorijo, ter listin in drugega pisnega dokaznega gradiva.

63. člen

Če se vodi postopek v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, se piše zapisnik v tem jeziku.

Če v tem postopku sodeluje udeleženec, ki ne zna italijanskega oziroma madžarskega jezika, se v zapisnik zapiše njegovo izpoved oziroma izjavo v uradnem jeziku, v katerem se vodi postopek.

64. člen

Zapisniki v dvojezičnem postopku se pišejo v tistem jeziku, ki ga stranke in drugi udeleženci v postopku uporabljajo. Vsako navedbo, izpoved, izjavo idr. pa je treba sproti prevesti in zapisati v slovenskem oziroma v italijanskem ali v madžarskem jeziku.

65. člen

Sodne odločbe v postopku, ki se vodi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku in sodne odločbe v dvojezičnem postopku se izdajajo vedno v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

Odločbe v obeh jezikih so izvirne in se strankam dostavljajo v obeh jezikih.

66. člen

Če je v postopku, ki se je vodil v italijanskem oziroma v madžarskem jeziku ali v dvojezičnem postopku vloženo redno ali izredno pravno sredstvo, sodišče prve stopnje pred predložitvijo spisa poskrbi za prevod pravnega sredstva in celotnega spisa v slovenski jezik.

Višja sodišča in Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ko odločajo o rednih ali izrednih pravnih sredstvih, v katerih je sodišče prve stopnje vodilo postopek tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, izdajo svojo odločbo tudi v prevodu v italijanski oziroma madžarski jezik.

67. člen

Stroški, ki nastanejo zaradi postopka v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, ko je zaradi dvojezičnega postopka, gredo v breme sredstev za delo sodišča in ne morejo bremeniti strank.

68. člen

Ministrstvo, pristojno za pravosodje skrbi za izobraževanje sodnikov in sodnega osebja za vodenje dvojezičnih postopkov.

Dvojezični postopek lahko vodi le sodnik oziroma strokovni sodelavec, ki je uspešno opravil poseben izpit iz italijanskega ali madžarskega jezika pred izpitno komisijo pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, ali če ima diplomo fakultete iz italijanskega ali madžarskega jezika ali če je vpisan v seznam stalnih sodnih tolmačev za enega od obeh jezikov.

Na sodiščih, kjer ni sodnikov, ki bi aktivno obvladali italijanski oziroma madžarski jezik, se dvojezični postopki vodijo s pomočjo sodnega tolmača.

Določbe tega člena se uporabljajo tudi za sodno osebje, ki sodeluje pri dvojezičnih postopkih.

69. člen

Dodatek za usposobljenost sodnikov in sodnega osebja za vodenje dvojezičnih postopkov določi sodni svet.

6. Poslovanje s strankami in drugimi osebami

70. člen

Stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe lahko pridejo na sodišče nepovabljene zaradi informacij v zvezi s postopkom, zaradi vpogleda v spis ali javno knjigo, zaradi zahtev za izdajo prepisov ali fotokopij sodnih odločb, zaradi izdaje uradnih potrdil ipd. samo med uradnimi urami.

71. člen

Sodniki sprejemajo le vabljene stranke in druge osebe.

72. člen

Strankam in drugim osebam sodišče po telefonu ne daje nikakršnih informacij o stanju zadeve oziroma informacij v zvezi s postopkom.

Sodišča sprejemajo vloge strank na zapisnik skladno s procesnimi zakoni.

73. člen

Podatke o stanju zadeve, kot izhajajo iz vpisnika, daje strankam in drugim upravičenim osebam vpisničar ustreznega vpisnika v sodni pisarni v času uradnih ur.

74. člen

Pregled spisa dovoli upravičeni osebi v skladu s procesnim zakonom sodnik, ki zadevo obravnava, v primeru sodnikove daljše odsotnosti pa predsednik sodišča.

Če je zadeva že pravnomočno končana, dovoli pregled spisa predsednik sodišča.

Stranka oziroma upravičena oseba sme pregledati spis samo v sodni pisarni med uradnimi urami pod nadzorstvom vpisničarja.

O pregledu spisa vpisničar sestavi uradni zaznamek, ki ga vloži v spis.

75. člen

Stranki ali upravičeni osebi se z dovoljenjem predsednika sodišča oziroma sodnika, ki zadevo obravnava, lahko izda potrdilo o dejstvih, ki so razvidna iz vpisnika oziroma spisa.

Pisni predlog, s katerim upravičena oseba zahteva potrdilo o dejstvih, se vloži v obstoječi spis skupaj s kopijo izdanega potrdila.

O vsebini sodnih odločb, poravnav, zapisnikov in drugih pisanj v spisu se uradna potrdila ne izdajajo, temveč le njihovi prepisi.

76. člen

Spis ali del spisa se lahko po odredbi ali odobritvi sodnika izroči za uporabo zunaj sodne stavbe samo določenemu sodnemu izvedencu, sodnemu tolmaču ali sodnemu cenilcu proti potrdilu o prevzemu spisa.

Vpisničar vpiše izročen spis v seznam odposlanih spisov (obr. SR št. 4).

77. člen

Glavne obravnave in naroke oklicuje sodno osebje neposredno ali po zvočniku.

Na glavni obravnavi je v razpravnih dvoranah mesto tožilca, tožeče stranke oziroma predlagatelja na sodnikovi levi strani, zagovornika, tožene stranke oziroma nasprotne stranke pa na sodnikovi desni strani.

Stranke in njihovi pooblaščenci med podajanjem svojih besed sodišču in med zastavljanjem vprašanj zaslišani osebi stojijo.

Osebe, ki so na glavni obravnavi zaslišane kot obdolženci, stranke, udeleženci, priče ali izvedenci med svojim zaslišanjem stojijo pred sodnikom.

Državni tožilci in odvetniki so na glavnih obravnavah in narokih oblečeni v toge.

7. Pravna pomoč med sodišči

78. člen

V zadevah iz sodne pristojnosti si dajejo sodišča medsebojno pravno pomoč.

Pravna pomoč med sodišči v Republiki Sloveniji poteka neposredno med sodišči.

79. člen

Vsebina zaprosila, ki ga sodišče pošlje, mora biti v skladu z določbami procesnih zakonov.

V zaprosilu morajo biti jasno in natančno navedena dejstva in okoliščine, o katerih naj se izvede dokaz ali sodišču dostavi podatek. Če je potrebno, se navedejo tudi vprašanja, ki naj jih zaprošeno sodišče zastavi priči, izvedencu ali stranki.

Če zaprošeno sodišče ni pristojno za obravnavanje zadeve, jo odstopi pristojnemu sodišču in obvesti o tem sodišče, od katerega je zaprosilo prejelo.

8. Mednarodna pravna pomoč

80. člen

V zadeve mednarodne pravne pomoči po tem redu spadajo overjanje listin za uporabo v tujini ter zaprosila tujih sodišč za opravo procesnih ali drugih dejanj in za druga opravila mednarodne pravne pomoči.

Zadeve mednarodne pravne pomoči opravljajo okrožna sodišča na podlagi posebnih predpisov, mednarodnih pogodb in navodil ministrstva, pristojnega za pravosodje.

81. člen

Zadeve mednarodne pravne pomoči opravlja sodnik, določen z letnim razporedom.

82. člen

Sodišče mora pri vseh zadevah mednarodne pravne pomoči paziti na obliko posameznih pisanj in listin, ki so predmet overjanja, na kvaliteto papirja, čitljivost odtisa pečata sodišča in na vse drugo, kar vpliva na zunanji izgled oziroma razumevanje pisanja ali listine.

Če je potrebna overitev listin, namenjenih za uporabo v tujini, mora sodišče, ki overja prvo, varčevati s prostorom zaradi nadaljnjih overitev, hkrati pa paziti na lep videz listine.

Če listina ni sestavljena skladno s predpisano obličnostjo, se njena overitev zavrne.

83. člen

Če listina obsega več listov, se spne z vrvico, konca vrvice se na hrbtno stran listine prilepita z vinjeto (ali na drug primeren način, ki onemogoča ločevanje listine) in nanjo odtisne uradni pečat. Tako se postopa tudi, če je izvirni listini priložen prevod, ki ga je naredil sodni tolmač, s tem da na vinjeto odtisne svoj pečat.

Če je priložena v overitev listina na četrtinki pole, se overitvena klavzula odtisne na hrbtni strani. Če pa so potrebne nadoveritve, se doda nov list, ki se pripne k listini in opremi po določbah prejšnjega odstavka tega člena.

84. člen

Stranki izroči sodišče overjeno listino v roke, da stranka sama izposluje nadaljnjo overitev pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje.

85. člen

Listine, za katere mednarodni sporazumi ne določajo, da jih je za njihovo uporabo v državi pogodbenici potrebno overiti, morajo biti opremljene s pečatom sodišča in podpisom sodnika.

86. člen

Razen v primerih, ko je z mednarodnimi sporazumi določeno drugače, je potrebno listine izdane v Republiki Sloveniji, za njihovo uporabo v tujini overiti.

Sodbe in druge odločbe, ki morajo biti nadoverjene, podpiše sodnik izvirno, prav tako pa tudi odpravke, ki jih je potrdila pisarna sodišča.

87. člen

Podpise oseb, ki so upravičene za podpisovanje javnih listin, in odtise uradnih pečatov hrani sodišče v posebnem spisu sodne uprave "Su", označene z zaporednimi številkami. Ta spis se priloži vpisniku Ov-i za tekoče leto.

Po odjavi podpisa oseb iz prejšnjega odstavka, se ustrezna zaporedna številka v popisu spisa Su odčrta in v stolpcu za pripombe napravi ustrezen zaznamek.

88. člen

Sodno overjena listina, ki se pošlje v nadoveritev, mora imeti priloženo izvirno zaprosilo ali prepis ali overjeno fotokopijo; kadar izvirnega zaprosila ni, mora spremni dopis vsebovati podatke, na čigavo prošnjo je listina overjena, točen naslov prosilca, v kakšne namene in v kateri državi se bo listina potrebovala, oznako in datum prošnje; če je prosilec državni organ, točen naslov organa ali osebe, kateri naj se listina po nadoveritvi pošlje, državljanstvo naslovljenca, znesek še ne plačanih taks in morebitne druge podatke, če so pomembni za nadaljnji postopek.

Dopisu je treba priložiti kolke za nadoveritev po ministrstvu, pristojnem za pravosodje, ter odrezek poštne nakaznice o nakazani gotovini za konzularne takse, kadar je to potrebno.

Ko se ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, nakazuje gotovina za overitev listin pri tujih diplomatskih predstavništvih, je treba na hrbtni strani poštne nakaznice navesti zadevo, stranke in opravilno številko zaprosila.

89. člen

Sodna pisanja, ki naj se vročijo v tujino, morajo biti pisana na celih listih, na pol lista se izpolnijo le sodni obrazci, če jim ni treba prilagati prevoda. Če se priloži prevod, ki ga je treba z izvirnikom speti, se pisanje izpolni na celem listu.

Na vsakem pisanju je treba vpisati poleg označbe spisa tudi zaporedno številko pisanja, ki naj se vroči, in enako številko na vročilnici.

90. člen

Zaprosila tujim sodiščem, da opravijo procesna dejanja (skupaj s prilogami), kot tudi zaprosila za vročitev, se sestavljajo v jeziku oziroma se jim prilaga prevod v jeziku, ki je dogovorjen v mednarodnih pogodbah ali se po ustaljeni praksi uporablja v zadevah mednarodne pravne pomoči.

V zaprosilih za izvršitev procesnih dejanj mora biti natančno in jasno navedeno, katere dokaze je treba opraviti za razjasnitev dejstev in okoliščin ter iz razlogov smotrnosti navesti tudi vprašanja, ki naj jih zaprošeno sodišče zastavi udeležencem v postopku.

Za izvedbo dokaza z izvedenci se tuje sodišče lahko zaprosi le, če stranke v skladu z veljavnimi predpisi predhodno zavarujejo plačilo izvedenskih stroškov s pologom valute države, kjer naj se dokaz izvede.

91. člen

Sodišče mora naroke, na katere vabi stranke ali priče iz tujine, razpisati na primerno dolg rok zaradi prejema vročilnice in da imajo stranke ali priče možnost udeležiti se naroka.

Pri dajanju pravne pomoči državam, s katerimi niso sklenjene mednarodne pogodbe o pravni pomoči, dejansko pa se ta daje, morajo biti vsa pisanja tudi prevedena v jezik zaprošene države.

92. člen

Kadar zaprosilu tujega sodišča za vročitev pisanj ni priložen prevod v slovenski jezik, čeprav mednarodne pogodbe določajo, da morajo biti pisanja, ki se vročajo, v jeziku zaprošene države, mora sodišče stranko, ko jo prvič vabi zaradi vročitve tujega sodnega akta brez prevoda, opozoriti, da ji bo sodni akt vročen po pošti, če na prvo vabilo ne pride na sodišče, in da ne bo imela možnosti, da sprejem tujega sodnega akta odkloni.

Stranko, ki pride na sodišče zaradi osebne vročitve tujega sodnega akta brez prevoda, mora sodišče opozoriti, da ima pravico odkloniti sprejem.

93. člen

Skladno z določbami mednarodnih sporazumov o pravni pomoči v sodnih postopkih poslujejo sodišča s tujimi pristojnimi organi preko ministrstva, pristojnega za pravosodje, če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno.

9. Poslovanje z drugimi organi

94. člen

Kadar zakon tako določa, dajejo v zadevah iz sodne pristojnosti sodišča drugim državnim organom oziroma nosilcem javnih pooblastil pomoč z dajanjem podatkov, spisov in listin na vpogled.

95. člen

Sodišča pisno poslujejo z našimi diplomatskimi predstavništvi v tujini, s tujimi diplomatskimi predstavništvi v državi in s tujimi državnimi organi preko ministrstva, pristojnega za pravosodje, če ni z mednarodnimi sporazumi drugače določeno.

96. člen

V zadevah sodne uprave pisno posluje z drugimi sodišči, državnimi organi in organizacijami predsednik sodišča, v zadevah sojenja pa sodnik, ki zadevo obravnava.

10. Poslovanje z uporabo telefona, brzojava in telefaksa

97. člen

Kadar sodišče pri poslovanju uporablja telefon, se o vsebini telefonskega pogovora v ustreznem spisu napravi uradni zaznamek z bistvenimi podatki razgovora, datumom in podpisom osebe, ki je zaznamek sestavila.

Če je na podlagi prejetega telefonskega sporočila potrebno opraviti kako dejanje, se o tem napravi uradni zaznamek, ki se ga izroči pristojnemu sodniku oziroma sodni osebi s spisom.

98. člen

Če telefonično obvestilo ne bi bilo smotrno, uporabi sodišče brzojav ali pošlje telefaks. V odredbi o uporabi brzojava ali telefaksa mora biti v spisu navedeno celotno besedilo brzojava ali fotokopija oddanega telefaksa.

Brzojavnega ali sporočila po telefaksu se poslužuje sodišče predvsem, ko je potrebno stranke, priče in druge udeležence obvestiti o preklicu ali preložitvi naroka, glavne obravnave ali seje senata in ni dovolj časa za obveščanje s pisemsko pošiljko ali ni možnosti za telefonično sporočilo.

99. člen

Sodišče upošteva vloge strank, ki so poslane po brzojavu ali po telefaksu v okviru procesnih zakonov.

Z brzojavnimi sporočili in vlogami strank ni možno odstopiti od rokov, opredeljnih s procesnimi zakoni.

100. člen

Sporočila in vloge strank po telefaksu se štejejo kot pisne vloge strank, če so v skladu s procesnimi zakoni in če se iz samega telefaksa da ugotoviti čas oddaje in istovetnost pošiljatelja.

11. Oblika in oprema sodnih pisanj

101. člen

Sodišče mora pri vseh sodnih pisanjih paziti na obliko in čitljivost pisanj, besedilo sodnih pisanj pa mora biti razumljivo in pisano v slovenskem jeziku.

Zakon in sodni red določata, kdaj mora biti sodno pisanje napisano tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

102. člen

Sodni zapisniki

Zapisnik se sestavi za vsako uradno opravilo skladno z določbami procesnih zakonov.

Zapisniki o naroku, obravnavi, seji senata z udeležbo strank, kakor tudi o drugih uradnih opravilih se pišejo s pisalnim strojem ali z računalnikom na papir standardne velikosti in oblike ali na določenih obrazcih.

103. člen

Zapisnik se zaključi z zapisom osebnega imena sodnika in zapisnikarja.

Zapisnik podpišeta sodnik oziroma sodna oseba, ki opravi uradno opravilo, in zapisnikar.

Če je po določilih procesnih zakonov tako predvideno, podpišejo zapisnik tudi stranke in drugi udeleženci.

104. člen

Na poslovanju izven sedeža sodišča se v izjemnih primerih lahko piše zapisnik tudi na roke s črnilom ali kemičnim svinčnikom ali pa narekuje v diktafon, vendar je potrebno tak zapisnik prvi naslednji delovni dan prepisati na pisalni stroj ali računalnik ter ta prepis priložiti k izvirniku. Po prepisu z magnetofonskega traku mora sodišče strankam dostaviti izvod prepisa. Vsaka stranka lahko v roku treh dni po prejemu prepisa zapisnika poda pripombe, sicer se prepis šteje za brezhibnega. Dokler ne preteče rok za pripombe na zapisnik, sodišče kaseto hrani v posebni kuverti, ki je pripeta na ovitek spisa.

Če je potek naroka, glavne obravnave ali drugega uradnega opravila stenografiran, sneman na magnetofonski trak ali posnet s kamero, se uporablja določba prejšnjega odstavka.

Posnetki ne morejo nadomestiti zapisnika.

Zvočni in slikovni posnetki z glavne obravnave se hranijo skladno z določili procesnih zakonov.

105. člen

Če po veljavnih predpisih ni potrebno sestavljati zapisnika, se lahko določene izjave ali dejanja zapišejo v obliki uradnega zaznamka.

Uradni zaznamek, ki mora imeti datum sestave, podpiše sodnik ali sodna oseba, ki ga je sestavila.

106. člen

Zapisnik o opravljenih izvršilnih dejanjih (rubež, dražba itd.) se prepiše samo v izjemnih primerih na zahtevo pritožbenega sodišča.

107. člen

Sodne odločbe

Odločbe sodišča morajo imeti v zgornjem desnem kotu opravilno številko zadeve.

V izreku odločbe se višina kazni zapora, višina denarne kazni ter znesek denarnega zahtevka izpišejo tudi z besedami.

108. člen

V sodnih odločbah se pri prvem navajanju zakonski predpisi navajajo s polnim naslovom; v nadaljevanju pa lahko s kratico.

Stranke in drugi udeleženci v postopku se v sodnih odločbah navajajo z osebnim imenom oziroma celotnim imenom gospodarske družbe, organa, organizacije ali skupnosti.

109. člen

Potrdila, dopisi, zaprosila

Sodni dopisi, zaprosila, potrdila in vabila, ki skladno z določili procesnih zakonov nimajo posebnega uvoda, morajo v zgornjem levem kotu imeti ime sodišča in njegov sedež, po potrebi tudi sodni oddelek oziroma službo, opravilno številko zadeve in datum sodnega pisanja.

110. člen

Odločbe in druga pisanja sodne uprave

Na vseh odločbah ali dopisih, ki so izdani pri izvajanju sodne uprave, se v zgornjem levem kotu vtisne državni grb in napis "Republika Slovenija" ter ime in sedež sodišča, pod tem pa "Urad predsednika", nato sledi opravilna številka in datum sestave pisanja.

111. člen

Izvirniki in prepisi

Izvirnik sodnega pisanja je v predpisani obliki sestavljeno sodno pisanje (odločbe, zapisniki, zaprosila, obvestila, dopisi, zaznamki itd.), ki ga podpiše predsednik sodišča, predsednik senata oziroma sodnik in zapisnikar oziroma z letnim razporedom dela določena sodna oseba.

Izvirnik mora biti pisan s pisalnim strojem ali z računalnikom ali izjemoma na roke čitljivo s črnilom ali kemičnim svinčnikom ter mora obsegati celotno besedilo.

Izvirnik, napisan z računalniškim izpisom, je tisti izvod izpisa, na katerem je označeno, da je izvirnik in ki ga podpiše sodnik oziroma sodna oseba in zapisnikar.

112. člen

V izvirnik odločbe, zoper katero je dovoljena pritožba ali drugo redno pravno sredstvo, se pouk o pravnem sredstvu vpiše na koncu odločbe pred podpisom sodnika oziroma sodne osebe ter zapisnikarja.

113. člen

Izvirnika odločbe in zapisnika ostaneta v spisu.

Izvirniki in prepisi, ki obsegajo več listov, morajo biti speti.

114. člen

Za odločbe se lahko uporabi tudi predpisani obrazec ali čitljiv odtis štampiljke, ki ju podpiše sodnik oziroma sodna oseba.

115. člen

Prepisi izvirnika so hkrati z izvirnikom napisani izvodi (kopija), fotokopije ali računalniški izpisi ali na drug način izdelani prepisi izvirnika.

Prepisi so namenjeni strankam in drugim udeležencem postopka.

Na prepisu morajo biti odtisnjen sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa in podpis pristojne sodne osebe.

Če predlog, da se izda odločba, v celoti ustreza odločbi, ki naj jo sodišče izda, in je predloženo zadostno število predlogov, se po odtisu štampiljk z zaznamkom o ugoditvi predlogu ter z zaznamkom o točnosti prepisa tak predlog dostavi strankam kot sodna odločba.

116. člen

Če stranka, ki je že prejela prepis izvirnika pisanja, predlaga, da se ji izda še nadaljnji prepis, sodišče postopa po predpisih o sodnih taksah.

117. člen

Podpisovanje

Vsa sodna pisanja morajo biti podpisana.

Pisanja s področja sodne uprave podpiše predsednik sodišča.

Izvirnike odločb in drugih pisanj, ki se nanašajo na določeno zadevo, podpiše sodnik, ki zadevo obravnava.

Izvirnike pisanj pisarniško tehnične narave ter zaznamke o overitvi in točnosti prepisa, razne izpiske ipd. podpiše vpisničar ali pooblaščena sodna oseba.

12. Obrazci, pečati, štampiljke

118. člen

Za posamezna opravila in evidence, določene s sodnim redom, uporabljajo sodišča obrazce, ki so priloga k sodnemu redu.

Sodišča uporabljajo za evidence in določena opravila tudi z drugimi predpisi določene obrazce.

V primeru, ko se posamezna opravila ali evidence opravljajo oziroma vodijo s podporo računalnika, mora računalniški izpis vsebovati vse podatke, ki jih vsebuje obrazec.

Razen s sodnim redom in drugimi predpisi določene obrazce lahko sodišča uporabljajo tudi obrazce, ki jih sestavijo sama.

119. člen

Vsa sodna pisanja, poslana strankam in drugim udeležencem v postopku, drugim sodiščem, gospodarskim družbam, organom, organizacijam in skupnostim, morajo biti opremljena s pečatom sodišča in podpisom sodnika oziroma sodne osebe.

Pečat sodišča je uradni znak okrogle oblike z imenom sodišča in določenim besedilom in je dokaz pristnosti, verodostojnosti listine ali akta.

Za posebne primere, v katerih bi bil navedeni pečat neprimeren, se lahko uporablja mali pečat.

Za pečatenje z voskom ima sodišče kovinski pečat z enakim besedilom, kot ga ima okrogli pečat.

Za obliko, besedilo, naročanje in hranjenje pečatov veljajo posebni predpisi.

120. člen

Za mehanično odtiskovanje imena sodišča ter kratke zaznamke, označbe in odredbe uporabljajo sodišča štampiljke, določene v prilogi sodnega reda.

Razen teh štampiljk sodišče uporablja za posamezna opravila tudi z drugimi predpisi določene štampiljke.

Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko predpiše razen teh še druge štampiljke.

121. člen

Pečate in štampiljke hrani in za njih odgovarja sodno osebje, določeno z razporedom dela.

Seznam pečatov po posebnih predpisih vodi z razporedom dela določena sodna oseba.

122. člen

Obrazce in pečate naroča sodišče neposredno pri pooblaščenem založniku oziroma izdelovalcu, štampiljke pa lahko tudi pri drugem izdelovalcu.

13. Stroški

123. člen

Stroški, ki nastanejo v kateremkoli postopku, se evidentirajo v ustreznem spisu.

Stroški, ki se izplačajo iz sredstev za delo sodišča, se evidentirajo v popisu stroškov (obr. SR št. 5). Ti stroški se naknadno izterjajo od osebe, ki jih po sodni odločbi mora povrniti.

Stroški, ki jih v postopkih morajo plačati stranke vnaprej, se evidentirajo v obračunu predujma (obr. SR št. 6).

Popis stroškov in obračun predujma se vložita v ustrezni spis pred prvo redno številko.

124. člen

Popis stroškov se začne voditi takoj, ko v postopku nastanejo prvi stroški, ki jih je treba plačati iz sredstev za delo sodišča.

Izdano potrdilo o prisotnosti na sodišču (obr. SR št. 7) in izdana priznanica za obračun prevozov (obr. SR št. 8) se vpišeta v popis stroškov takoj ob izdaji, višina pa naknadno, ko delodajalec predloži zahtevek za povrnitev stroškov.

Če nastanejo stroški pri zaprošenem sodišču, opravi to sodišče popis stroškov in ga obenem s spisom vrne prosečemu sodišču. Če je zaprošeno sodišče začasno izplačalo stroške iz svojih sredstev, pošlje istočasno prosečemu sodišču zahtevek za povrnitev stroškov, začasno izplačilo pa računovodstvo vknjiži skladno z računovodskimi standardi in predpisi.

125. člen

Če je v pravdnem ali v kazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja na zasebno tožbo, stranka oproščena plačila stroškov in se ti začasno izplačajo iz sredstev za delo sodišča, se razen tega, da se v spis vloži popis stroškov, v levem zgornjem kotu na ovitku spisa odtisne tudi štampiljka z besedilom: "Oprostitev plačila stroškov po čl. ......zakona.......".

126. člen

Če naj se opravi poslovanje izven sedeža sodišča na predlog strank ali pa zaslišijo priče, izvedenci in druge osebe v pravdnem postopku ali v kazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja na zasebno tožbo, morajo stranke po nalogu sodišča založiti znesek (predujem), potreben za stroške, ki bodo nastali v zvezi s sodnim opravilom. K plačilu predujma se stranko pozove z obr. SR št. 9.

Sodišče opravi zunanje poslovanje, ko dobi sporočilo računovodstva, da je predujem položen (obr. SR št. 10).

127. člen

Ko računovodstvo sporoči, da je stranka položila predujem, se začne voditi obračun predujma, obenem pa se položitev predujma označi na ovitku spisa.

Obračun predujma se vodi za vsakega polagatelja posebej. Vanj se kronološko vpišejo vsi pologi istega polagatelja in vsi izdatki, ki so bili izplačani iz njegovega pologa.

V isti zadevi se lahko vodi en obračun predujma za vse polagatelje, vendar ločeno.

Izplačilo opravi računovodstvo na podlagi pisne sodnikove odredbe (obr. SR št. 11), ga zaznamuje na odredbi in jo vrne v ustrezen spis.

Če je predujem z izplačilom izčrpan ali če se ostanek predujma po vseh izplačilih vrne predlagatelju, se to zaznamuje na obračunu predujma in zaznamek na ovitku spisa odčrta.

128. člen

Udeležencu v postopku, ki ima po zakonitih predpisih pravico do nadomestila plače, izda sodnik oziroma sodna oseba na njegovo zahtevo potrdilo o prisotnosti na sodišču in ga izroči udeležencu v postopku.

Če delodajalec predloži potrdilo, izdano udeležencu v postopku in zahteva povrnitev stroškov za izplačano denarno nadomestilo, računovodstvo preizkusi vloženi zahtevek in če je utemeljen, mu ugodi ter vpisničarja z obr. SR št. 12 obvesti o izvršenem povračilu stroškov, kar vpisničar z vpisom zneska vpiše v popis stroškov ustreznega spisa.

129. člen

Zahtevek za povračilo stroškov udeleženca v postopku, izdano potrdilo o prisotnosti na sodišču ter ustrezni sklep se vpišejo v zapisnik.

Odmerjeni in izplačani stroški se vpišejo v popis stroškov oziroma obračun predujma.

Računi oziroma zahtevki z zaznamkom o vpisu v popis stroškov se dostavijo računovodstvu v izvršitev.

130. člen

Ko sodnik oziroma strokovni sodelavec odredi izterjavo stroškov, ki so bili začasno izplačani iz sredstev za delo sodišča (v odredbi določi tudi rok plačila, če ta še ni bil določen) in izterjavo povprečnine, po razporedu dela določena sodna oseba sestavi poziv za plačilo (obr. SR št. 13) v dvojniku z navedbo številke računa, na katerega ga je potrebno nakazati, ime sodišča in označbo, na katero zadevo se plačilo nanaša, in priloži ovojnico s povratnico za osebno vročitev. To dostavi računovodstvu, da obveznost plačila vpiše po veljavnih predpisih. En izvod poziva za plačilo obdrži računovodstvo za svojo dokumentacijo, drugi izvod in ovojnico pa pošlje dolžniku. Ko vpisničar prejme vrnjeno vročilnico, jo vloži v spis in o tem obvesti računovodstvo.

Računovodstvo vpiše obremenitev dolžnikov tako, da je iz evidence razviden rok plačila in datum vročitve poziva. Odprte postavke dolžnikov mora mesečno kontrolirati.

Če dolžnik plača stroške, računovodstvo takoj obvesti o tem vpisničarja ustreznega vpisnika z obvestilom (obr. SR št. 14), ki obvestilo vloži v ustrezen spis.

131. člen

Če dolžnik stroškov ne plača v odrejenem roku, računovodstvo najkasneje v tridesetih dneh po izteku roka predlaga prisilno izterjavo stroškov po določbah zakona o izvršilnem postopku (obr. SR št. 15). Datum predlagane izvršbe računovodstvo vpiše v svojo evidenco dolžnikov.

Če je izvršba neuspešna, obvesti računovodstvo najkasneje v tridesetih dneh po izteku roka vpisničarja z obvestilom (obr. SR št. 16). Vpisničar obvestilo s spisom predloži sodniku v odločitev.

Sodnikova odredba oziroma sklep se predloži tudi računovodstvu zaradi ustreznih vpisov.

132. člen

Sodišče, ki ne bi moglo dela razporediti tako, da bi računovodstvo predlagalo prisilno izterjavo stroškov, lahko izterjavo prenese na z razporedom dela določeno sodno osebo.

V tem primeru vodi računovodstvo samo evidenco o izrečenih, plačanih in neplačanih stroških (obr. SR št. 17).

Evidence o plačanih oziroma o zapadlih toda neplačanih stroških vodi računovodstvo po računovodskih standardih in predpisih ter dopolnjuje mesečno z novimi primeri ob pregledu odprtih postavk dolžnikov.

Če dolžnik, ki je vpisan v evidenco za prisilno izterjavo, plača dolžni znesek, računovodstvo o tem najkasneje v tridesetih dneh po plačilu obvesti pristojno sodišče zaradi vpisa vplačila in predlaga ustavitev izvršbe.

133. člen

Za prisilno izterjavo določena sodna oseba mora takoj po vpisu zadeve v evidenco predlagati izvršbo in mesečno pregledovati v evidenco vpisane zadeve zaradi ustreznih ukrepov.

14. Denarne kazni in odvzete premoženjske koristi

134. člen

Za izterjavo denarnih kazni, odvzetih premoženjskih koristi in denarnih kazni po določbah procesnih zakonov, se smiselno uporabljajo določbe III/13 sodnega reda.

15. Takse

135. člen

V sodnih postopkih uporablja sodišče veljavne predpise o sodnih taksah.

Za pravilno kolkovanje pisanj v postopku in izterjavo neplačanih taks skrbi vpisničar ali z razporedom dela določena sodna oseba.

Če so na pisanju koleki nalepljeni v zadostni vrednosti, vpisničar oziroma z razporedom dela določena sodna oseba z zaznamkom ugotovi pravilnost takse z navedbo "Taksa plačana", zaznamek podpiše in nalepljene kolke z odtisom sodnega pečata uniči.

Če taksa za pisanje ni plačana ali je premalo plačana, napravi na pisanju zaznamek o tem, kakšna je višina takse, po kateri tarifni številki in kdo jo mora plačati, zaznamek podpiše ter takoj odredi izterjatev (obr. SR št. 18, 19).

Če stranka v določenem roku takse ne plača, postopa sodišče po zakonu o sodnih taksah ter za sporočilo pristojni izpostavi Republiške uprave za javne prihodke uporabi obr. št. SR št. 20 oziroma izda sklep na obr. št. SR 21. Kopija sporočila oziroma sklepa, ki ostaneta v spisu, se vpišeta v popis spisa; na pisanju, za katero bi morala biti plačana taksa, pa napravi ustrezni zaznamek.

Če stranka priloži pisanju nenalepljene kolke, jih delavec v vložišču takoj nalepi na pisanje in predpisano uniči, razen če so priloženi kolki za izvlečke ali prepise iz zemljiške knjige, sodnega registra, sodnih pisanj ali že sestavljenega zapisnika in podobno. V tem primeru se v dohodnem zaznamku vpiše znesek priloženih kolkov in kolki skupaj s priloženim pisanjem vročijo vpisničarju oziroma vodji službe, ki prevzem potrdi pri dohodnem zaznamku.

Če je taksa nalepljena na drugem pisanju, je treba napraviti ustrezen zaznamek na obeh pisanjih (navedba redne številke pisanja, za katero je taksa plačana, oziroma redne številke pisanja, na katerem je taksa plačana).

Če je taksa plačana v gotovini, se original potrdila ali overjena fotokopija potrdila o vplačilu takse priloži vlogi, za katero je bila taksa plačana. Kadar se predloži potrdilo o taksi, plačani za sodno odločbo, je treba posebej navesti, za katero odločbo je taksa plačana.

Če je stranka plačila takse oproščena po sklepu sodišča, se na ovitku spisa odtisne zaznamek "Oprostitev plačila takse na redni številki...". V tem primeru vpisničar vloži v spis seznam taks (obr. SR št. 22) pred prvo redno številko in vanj sproti vpisuje neplačane takse, ki bi jih morala plačati stranka, če ne bi bila oproščena.

Po končanem postopku se seznam taks sklene in ugotovi skupni znesek taks, ki bi jih morala oproščena stranka plačati, če ne bi bila oproščena. Tako sklenjenemu seznamu taks vpisničar potrdi pravilnost in odredi, kar je potrebno za izterjavo neplačane takse.

Če je v seznam taks vpisana taksa naknadno plačana, če je poslano sporočilo pristojni izpostavi Republiške uprave za javne prihodke ali pa izdan sklep o neizterjavi neplačane takse, je treba o tem napraviti ustrezen zaznamek tudi v seznamu taks.

Enako postopa sodišče, če gre za oprostitev taks po zakonu; v tem primeru odtisne na ovitku spisa zaznamek "Oprostitev plačila takse po čl. ... zakona..... ".

136. člen

Spis ne sme biti vložen v arhiv, dokler vpisničar s svojim podpisom in zaznamkom na ovitku spisa ne potrdi, da so vse takse plačane in predpisano uničene, oziroma da je uveden postopek za njihovo izterjavo ali da ni taksne obveznosti.

Če tak zaznamek ni že natisnjen v zgornjem desnem kotu ovitka pod označbo spisa, se tak zaznamek ob naložitvi spisa odtisne s štampiljko. V takem zaznamku se neustrezno besedilo prečrta.

IV. ORGANIZACIJA IN POSLOVANJE DEŽURNE SLUŽBE

1. Dežurna preiskovalna služba

137. člen

Organizacija

Za opravljanje nujnih preiskovalnih opravil se v skladu z zakonom o kazenskem postopku pri okrožnih sodiščih organizira v okviru oddelka, v katerem se vodi kazenska preiskava, dežurna preiskovalna služba.

Dežurstvo se organizira tako, da se zagotovi neprekinjeno dežurstvo 24 ur na dan ob delavnikih in praznikih ter dela prostih dnevih.

Glede na obseg dela, prostorske in tehnične pogoje se dežurstvo izvaja na sedežu sodišča oziroma na domu.

Dežurstvo na sedežu sodišča je od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, na domu pa od 20. do 8. ure naslednjega dne ter ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih.

Zaslišanja se praviloma opravljajo na sedežu sodišča, če preiskovalni sodnik ne odredi drugače.

O opravljenih nujnih preiskovalnih dejanjih in o obvestilih, ki jih je dežurni preiskovalni sodnik prejel med opravljanjem dežurstva, se vodi evidenca o dogodkih in dejanjih v dežurni preiskovalni službi (obr. SR št. 23).

138. člen

Zaradi učinkovitega in nemotenega opravljanja preiskave in preiskovalnih dejanj mora biti dežurnemu preiskovalnemu sodniku zagotovljeno uradno vozilo z voznikom in zapisnikarica, ki dežurata skupaj s sodnikom.

139. člen

Seznam sodelujočih sodnikov in drugega sodnega osebja ter razpored dežurstva izda predsednik sodišča ali po njegovem pooblastilu vodja oddelka oziroma službe, in sicer za 3 mesece vnaprej, vendar najmanj 30 dni pred začetkom dežurstva.

V razporedu dežurstva je potrebno pri vsakem od sodelujočih navesti naslov prebivališča, telefonski številki na delovnem mestu in na domu ter številko prenosnega telefona ali pozivnika, ki ga ima sodnik stalno pri sebi.

Razpored dežurstva se vroči vsakemu od sodelujočih v dežurstvu, pristojnemu državnemu tožilcu in upravi za notranje zadeve.

140. člen

Na okrožnih sodiščih, kjer zaradi velikega števila preiskovalnih opravil dežurni sodnik ne more obvladovati vsega dela, se lahko organizira še dodatno dežurno ekipo (sodnik, voznik in zapisnikarica), ki po potrebi prevzame v reševanje del opravil (pripravljenost za dežurstvo).

141. člen

Na sodišču, kjer ni dovolj preiskovalnih sodnikov, zlasti pa v času sodnih počitnic, se z letnim razporedom dela lahko vključijo v dežurno preiskovalno službo tudi drugi sodniki.

142. člen

Sodnikom in ostalemu sodnemu osebju, ki opravlja dežurno preiskovalno službo, pripadajo za pripravljenost in delo med opravljanjem dežurne preiskovalne službe posebne pravice po veljavnih predpisih.

143. člen

Okrožno sodišče v Kopru na svojem sedežu zagotavlja v okviru dežurne preiskovalne službe tudi opravljanje nujnih dejanj po predpisih, ki urejajo plovbo po morju.

144. člen

Oprema

Dežurna preiskovalna služba ima stalno na razpolago vozilo in voznika.

Vsa uradna vozila so tipizirana in po prometnih predpisih opremljena s svetlobno in zvočno signalizacijo (modra luč in sirena).

Na vozilu je napis "Okrožno sodišče v ......" .

145. člen

V vozilu ima voznik tudi signalni loparček "Stop" z napisom "Okrožno sodišče", ki ga uporablja izključno v primerih, ko je treba nujno ukrepati, da bi lahko z vozilom prišli in parkirali na kraju, kjer je potrebno izvesti preiskovalna opravila.

146. člen

Oprema za potrebe dežurne preiskovalne službe je: prenosni telefon ali pozivnik, prenosni računalnik s printerjem, žepni diktafon in akumulatorska svetilka.

2. Dežurstva zunajobravnavnih in pritožbenih senatov

147. člen

V skladu z določili zakona o kazenskem postopku ter drugih zakonov in v primerih, ko zaradi praznikov in drugih dela prostih dni poteče od zaključka delovnega časa na sodišču pa do začetka naslednjega delovnega dne več kot 48 ur, se pri okrožnih in višjih sodiščih organizira dežurstvo zunajobravnavnih oziroma pritožbenih senatov.

148. člen