Odločba o razveljavitvi 10. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi in o ugotovitvi skladnosti z ustavo njegovega 9. člena ter neskladnosti z ustavo njegovega drugega odstavka 15. člena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 13-663/1995, stran 1114 DATUM OBJAVE: 3.3.1995

RS 13-663/1995

663. Odločba o razveljavitvi 10. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi in o ugotovitvi skladnosti z ustavo njegovega 9. člena ter neskladnosti z ustavo njegovega drugega odstavka 15. člena
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo Državnega sveta ter na pobudo Nacional-socialne zveze Slovenije, Velenje, na seji dne 19. 1. 1995

o d l o č i l o :

1.

Člen 9 zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94) ni v neskladju z ustavo.

2.

Člen 10 istega zakona se razveljavi.

3.

Drugi odstavek 15. člena istega zakona ni v skladu z ustavo, kolikor proti odločitvi Državnega zbora, da referenduma ne razpiše, ne zagotavlja ustreznega sodnega varstva. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku šestih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu RS.

O b r a z l o ž i t e v

A)

1.

Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti 9., 10. in 15. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (v nadaljevanju: ZRLI). V zahtevi navaja, da 9. člen ni v skladu z ustavo, ker določa le predhodni in naknadni referendum, ne pa tudi razveljavitvenega, čeprav ustava v prvem odstavku 90. člena glede vrste referenduma ne postavlja nobene omejitve. 10. člen zakona naj bi bil v nasprotju s prvim odstavkom 90. člena ustave, ker določa zakone, o katerih ni mogoče razpisati referenduma. Izključitev možnosti referenduma naj bi po mnenju Državnega sveta prišla v poštev samo za predhodni in naknadni referendum, kakor ju ureja zakon, in sicer zaradi podaljšanja postopka, nikakor pa ne za razveljavitveni referendum (ko zakon že velja). V nasprotju z ustavo naj bi bila torej prepoved razpisa referenduma o zakonu, ki je bil sprejet po hitrem postopku. Člen 15 pa naj bi bil v neskladju z drugim odstavkom 90. člena ustave, ker določa, da Državni zbor odloči, če se ne strinja s postavljenim vprašanjem za referendum, predstavnik predlagatelja pa pri vprašanju vztraja, da referenduma ne razpiše, saj s tako določbo omejuje pravico do referendumskega odločanja.
Pobudo za oceno ustavnosti istega zakona pa je dala Nacional-socialna zveza Slovenije. Tudi pobudnica meni, da je ZRLI v neskladju z ustavo, ker ne dovoljuje razveljavitvenega referenduma in ker predvideva v primeru, ko Državni zbor mora razpisati referendum, da mora le-ta soglašati s postavljenim vprašanjem, ki je predmet referendumskega odločanja. S tako ureditvijo naj bi zakonodajalec kršil tudi 3. člen in 14. člen ustave, ker da nedopustno posega v pravico državljanov, da neposredno izvršujejo oblast, ter ne spoštuje načela enakosti pred zakonom. Svoj pravni interes utemeljuje pobudnica z dejstvom, da je kot politična organizacija zbrala 50.000 podpisov za referendum o razveljavitvi zakona o državljanstvu, ki pa ni bil razpisan, čeprav so bili izpolnjeni z ustavo določeni pogoji.

2.

V imenu nasprotnega udeleženca je na navedbe v zahtevi ter pobudi odgovoril Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve Državnega zbora. Glede 9. člena spodbijanega zakona nasprotni udeleženec meni, da je zakon ali njegove posamezne določbe mogoče spremeniti le z zakonom, razveljaviti pa z zakonom ali z odločbo ustavnega sodišča. Z referendumom, ki ga določa 90. člen ustave, pa ni mogoče neposredno spremeniti ali razveljaviti zakona, temveč le odločiti o tem, ali naj se sprejme ali potrdi zakon, s katerim naj se razveljavi neki zakon ali njegove posamezne določbe. Razveljavitveni referendum naj bi torej pomenil referendum o zakonu, s katerim se razveljavi neki zakon, in je zato mogoč v obeh oblikah zakonodajnega referenduma, ki sta predvideni v 9. členu ZRLI.
Ob 10. členu nasprotni udeleženec meni, da zakonodajna ureditev odstopa od ustavne le ob ozki jezikovni razlagi ustavne določbe, da je mogoče razpisati referendum o vsakem vprašanju, ki ga ureja zakon, da pa logična in sistematična razlaga pokažeta, da določbe 10. člena niso neskladne z ustavo. Ker imata predhodni in naknadni referendum lahko tudi učinke razveljavitvenega referenduma, je po tem mnenju na referendumu mogoče odločati tudi o razveljavitvi tistih vrst zakonov, ki so navedene v 10. členu.