Nalaganje dokumenta...
Zakon o bančništvu (ZBan-1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 131-5487/2006, stran 14417 DATUM OBJAVE: 14.12.2006
RS 131-5487/2006
5487. Zakon o bančništvu (ZBan-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o bančništvu (ZBan-1)
o razglasitvi Zakona o bančništvu (ZBan-1)
Razglašam Zakon o bančništvu (ZBan-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. novembra 2006.
Št. 001-22-184/06
Ljubljana, dne 1. decembra 2006
dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O BANČNIŠTVU (ZBan-1)
1. POGLAVJE:
SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Vsebina zakona
1. člen
(predmet zakona)
Ta zakon ureja:
1.
pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje kreditnih institucij s sedežem v Republiki Sloveniji in
2.
pogoje, pod katerimi lahko osebe s sedežem zunaj Republike Slovenije opravljajo bančne storitve, vzajemno priznane finančne storitve in storitve izdaje elektronskega denarja na območju Republike Slovenije.
2. člen
(prenos direktiv EU)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropskega parlamenta in Sveta:
1.
Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1),
2.
Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 201),
3.
Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih letnih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L št. 372 z dne 31. decembra 1986, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003 o spremembah direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS, 86/635/EGS in 91/674/EGS o letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, bank in drugih finančnih institucij ter zavarovalnic (UL L št. 178 z dne 17. julija 2003, str. 16),
4.
Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L št. 135 z dne 31. maja 1994, str. 5),
5.
Direktiva 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (UL L št. 275 z dne 27. oktobra 2000, str. 39),
6.
Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L št. 125 z dne 5. 5. 2001, str. 15),
7.
Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznosti podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam, s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov (UL L št. 44 z dne 16. februarja 1989, str. 40).
1.2. Opredelitve pojmov in kratic
1.2.1. Splošne določbe
3. člen
(namen opredelitve pojmov)
(1)
V pododdelkih 1.2.2., 1.2.3. in 1.2.4. tega zakona je opredeljen pomen pojmov za namen njihove uporabe v tem zakonu, če ni v zvezi s posameznim pojmom določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.
(2)
V oddelku 4.1. tega zakona je opredeljen pomen pojmov za namen njihove uporabe pri določitvi pravil o upravljanju s tveganji v določbah 4. poglavja tega zakona in v določbah drugih poglavij tega zakona, ki se sklicujejo na pravila o upravljanju s tveganji, če ni v zvezi s posameznim pojmom določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.
4. člen
(kratice drugih zakonov)
V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih zakonov:
1.
ZFK je Zakon o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06),
2.
ZGD-1 je Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06),
3.
ZIN je Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/02),
4.
ZPlaP je Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 105/04 – uradno prečiščeno besedilo in 39/06),
5.
ZUP je Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo in 105/06 – ZUS-1),
6.
ZUS-1 je Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06).
5. člen
(pojmi, ki so uporabljeni v pomenu, opredeljenem v drugem zakonu)
(1)
Pojem elektronski denar ima pomen, opredeljen v 12. točki 3. člena ZPlaP.
(2)
Pojem investicijske ter pomožne investicijske storitve in posli je uporabljen v pomenu, opredeljenem v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.
(3)
Ti pojmi imajo enak pomen, kakor je opredeljen v naslednjih določbah ZFK:
1.
zavarovalnica v 2. točki 2. člena,
2.
pozavarovalnica v 3. točki 2. člena,
3.
družba za upravljanje v 6. točki 2. člena.
1.2.2. Pojmi v zvezi s finančnimi storitvami
6. člen
(finančne storitve)
Finančne storitve so:
1.
bančne storitve,
2.
vzajemno priznane finančne storitve,
3.
dodatne finančne storitve in
4.
druge finančne storitve.
7. člen
(bančne storitve)
Bančne storitve so sprejemanje depozitov od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun.
8. člen
(sprejemanje depozitov od javnosti)
(1)
Sprejemanje depozitov od javnosti je sprejemanje depozitov od nepoučenih oseb.
(2)
Depozit za namen opredelitve sprejemanja depozitov je vsako vplačilo denarnih sredstev ene osebe (v nadaljnjem besedilu: vplačnik) v korist druge osebe (v nadaljnjem besedilu: prejemnik vplačila), ki je opravljeno na podlagi pogodbe o denarnem depozitu ali na podlagi drugega pravnega posla, pri katerem vplačnik pridobi pravico od prejemnika vplačila zahtevati vrnitev vplačanih denarnih sredstev v določenih rokih.
(3)
Nepoučena oseba po prvem odstavku tega člena je fizična ali pravna oseba, ki nima ustreznih strokovnih znanj in izkušenj, potrebnih za presojo tveganj, povezanih z vplačevanjem depozitov.
(4)
Šteje se, da je nepoučena oseba po prvem odstavku tega člena vsaka fizična ali pravna oseba, če prejemnik vplačila ne dokaže drugače.
(5)
Ne glede na četrti odstavek tega člena se šteje, da države in centralne banke ter finančne družbe in njihove podrejene družbe niso nepoučene osebe, in nasproten dokaz ni dovoljen.
(6)
Za sprejemanje depozitov od javnosti se ne šteje sprejemanje denarnih vplačil za izdajo elektronskega denarja, če je za vplačana denarna sredstva takoj ob vplačilu izdan elektronski denar.
9. člen
(pomožne storitve)
(1)
Pomožne bančne storitve so upravljanje z nepremičninami, upravljanje ali vodenje sistema za obdelavo podatkov ali opravljanje podobnih poslov, ki se izvajajo kot podpora opravljanju storitev ene ali več kreditnih institucij.
(2)
Pomožne investicijske storitve so upravljanje z nepremičninami, upravljanje ali vodenje sistema za obdelavo podatkov ali opravljanje podobnih poslov, ki se izvajajo kot podpora opravljanju storitev ene ali več investicijskih podjetij.
(3)
Pojem pomožne storitve je uporabljen kot skupni pojem za pomožne bančne in investicijske storitve.
10. člen
(vzajemno priznane finančne storitve)
Vzajemno priznane finančne storitve so:
1.
sprejemanje depozitov,
2.
dajanje kreditov, ki vključuje tudi:
-
potrošniške kredite,
-
hipotekarne kredite,
-
odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring),
-
financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting),
3.
finančni zakup (leasing): dajanje sredstev v zakup, katerega trajanje je približno enako pričakovani življenjski dobi sredstva, ki je predmet zakupa, in pri katerem zakupnik pridobi večino koristi od uporabe sredstev ter prevzame celotno tveganje posla,
4.
storitve plačilnega prometa po ZPlaP, razen storitev upravljanja plačilnih sistemov,
5.
izdajanje in upravljanje plačilnih instrumentov (na primer kreditnih kartic in potovalnih čekov), vključno z izdajanjem elektronskega denarja,
6.
izdajanje garancij in drugih jamstev,
7.
trgovanje za svoj račun ali za račun strank:
-
z instrumenti denarnega trga,
-
s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli,
-
s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami,
-
z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti,
-
s prenosljivimi vrednostnimi papirji,
8.
sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem,
9.
svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom podjetij,
10.
denarno posredništvo na medbančnih trgih,
11.
upravljanje z naložbami in svetovanje v zvezi s tem,
12.
hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo,
13.
kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb,
14.
oddajanje sefov ter
15.
investicijske ter pomožne investicijske storitve in posli.
11. člen
(dodatne finančne storitve)
(1)
Dodatne finančne storitve so:
1.
posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo,
2.
storitve upravljanja plačilnih sistemov po ZPlaP,
3.
upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
4.
skrbniške storitve, za katere drug zakon določa, da jih opravlja banka, in storitve, povezane s temi skrbniškimi storitvami,
5.
kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih,
6.
druge storitve ali posli, ki imajo glede načina opravljanja in tveganj, ki jim je banka pri opravljanju izpostavljena, podobne značilnosti kot vzajemno priznane finančne storitve ali storitve iz 1. do 5. točke tega odstavka.
(2)
Banka Slovenije lahko predpiše podrobnejše značilnosti storitev iz 6. točke prvega odstavka tega člena.
12. člen
(druge finančne storitve)
Druge finančne storitve so:
1.
opravljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih poslov po zakonu, ki ureja zavarovalništvo,
2.
storitve pokojninskih družb po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
3.
zavarovalno zastopništvo ali posredništvo po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, in
4.
upravljanje investicijskih skladov po zakonu, ki ureja investicijske sklade.
1.2.3. Pojmi v zvezi z osebami, ki opravljajo finančne storitve, in drugimi osebami
13. člen
(banka, hranilnica, družba za izdajo elektronskega denarja in kreditna institucija)
(1)
Banka je pravna oseba, ki opravlja bančne storitve na podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa za opravljanje teh storitev.
(2)
Družba za izdajo elektronskega denarja je pravna oseba, ki opravlja storitve izdaje elektronskega denarja na podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa za opravljanje teh storitev.
(3)
Pojem "kreditna institucija" je uporabljen kot skupni pojem za banko, hranilnico in družbo za izdajo elektronskega denarja.
(4)
Pojem banka, ki ne vsebuje dodatka "države članice" ali "tretje države", je v tem zakonu uporabljen za banko s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev. Ne glede na prvi stavek tega odstavka, je v določbah pododdelka 7.9.3. pojem "podrejena banka" uporabljen za vsako banko iz prvega odstavka tega člena, ki ima položaj podrejene banke, ne glede na državo njenega sedeža.
(5)
Hranilnica je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravlja bančne storitve na podlagi dovoljenja Banke Slovenije in za katero veljajo enaka pravila kot za banke, če ni v 11. poglavju tega zakona določeno drugače.
14. člen
(investicijsko podjetje in institucija)
(1)
Investicijsko podjetje je oseba, ki je upravičena opravljati investicijske storitve in posle na podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa za opravljanje teh storitev, razen naslednjih oseb:
1.
kreditne institucije,
2.
lokalnega podjetja in
3.
podjetij:
-
ki so upravičena opravljati samo storitve investicijskega svetovanja in storitve sprejemanja in posredovanja naročil strank, ne da bi bila hkrati upravičena sprejeti v hrambo denarno dobroimetje ali finančne instrumente strank, in
-
ki se ne smejo zadolževati pri svojih strankah.
(2)
Lokalno podjetje po 2. točki prvega odstavka tega člena je podjetje, ki opravlja samo naslednje posle:
1.
trguje na trgih izvedenih finančnih instrumentov in na denarnih trgih:
-
za svoj račun izključno z namenom varovanja svojih pozicij na teh trgih izvedenih finančnih instrumentov oziroma
-
za račun drugih članov teh trgov in
2.
za obveznosti tega podjetja iz teh poslov jamčijo poravnalni člani teh trgov tako, da prevzemajo odgovornost za izpolnitev pogodb, ki jih je sklenilo lokalno podjetje.
(3)
Pojem "institucija" je uporabljen kot skupni pojem za kreditno institucijo in investicijsko podjetje.
15. člen
(finančna institucija in finančna družba)
(1)
Finančna institucija je pravna oseba:
1.
ki ni kreditna institucija in
2.
katere izključna ali pretežna dejavnost je:
-
pridobivanje kapitalskih deležev ali
-
opravljanje vzajemno priznanih finančnih storitev iz 2. do 12. in 15. točke 10. člena tega zakona.
(2)
Posebna finančna institucija države članice je finančna institucija države članice iz prvega odstavka 101. člena tega zakona.
(3)
Druga finančna družba je zavarovalnica, pozavarovalnica, družba za upravljanje, pokojninska družba ali druga pravna oseba:
1.
ki ni kreditna institucija in
2.
ki opravlja dodatne ali druge finančne storitve.
(4)
Pokojninska družba je pravna oseba, ki opravlja dejavnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(5)
Pojem finančna družba je uporabljen kot skupni pojem za kreditne in finančne institucije ter druge finančne družbe.
(6)
Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojna za finance, predpiše merila za ugotavljanje pretežnega opravljanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.
16. člen
(holding)
(1)
Finančni holding je finančna institucija:
1.
ki ni mešani finančni holding in
2.
kateri so izključno ali pretežno podrejene te družbe:
-
kreditne institucije ali
-
finančne institucije, med katerimi je vsaj ena kreditna institucija.
(2)
Mešani poslovni holding je nadrejena družba:
1.
ki ni finančni holding, kreditna institucija ali mešani finančni holding in
2.
kateri je podrejena vsaj ena kreditna institucija.
(3)
Mešani finančni holding je mešani finančni holding po 7. členu ZFK.
(4)
Pojem zavarovalni holding ima pomen, opredeljen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
17. člen
(družba za pomožne storitve)
(1)
Družba za pomožne bančne storitve je družba, ki opravlja pomožne bančne storitve.
(2)
Družba za pomožne investicijske storitve je družba, ki opravlja pomožne investicijske storitve.
(3)
Pojem družba za pomožne storitve je uporabljen kot skupni pojem za družbo za pomožne bančne storitve in družbo za pomožne investicijske storitve.
18. člen
(osebe po državni pripadnosti)
(1)
Država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. januarja 1994, str. 3).
(2)
Tretja država je država, ki ni država članica.
(3)
Oseba posamezne države je fizična oseba, ki ima v tej državi bivališče, in pravna oseba, ki ima na območju te države sedež.
19. člen
(nadzorni organ, nadzorovana finančna družba in dovoljenje za opravljanje bančnih storitev)
(1)
Nadzorovana finančna družba je finančna družba, nad katero opravlja nadzor nadzorni organ države te družbe.
(2)
Nadzorni organ po prvem odstavku tega člena je organ posamezne države, ki je na podlagi zakonov ali drugih predpisov te države pristojen za nadzor nad finančnimi družbami.
(3)
Pojem nadzorni organ je v določbah tega zakona uporabljen za nadzorni organ, pristojen za nadzor nad kreditnimi institucijami, razen če je v posamezni določbi tega zakona določeno, da se ta določba nanaša na nadzorni organ, pristojen za nadzor nad drugimi finančnimi družbami.
(4)
Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev je pravni akt, ki ga v kakršni koli obliki izda nadzorni organ države članice ali tretje države sedeža banke in na podlagi katerega ta banka pridobi pravico opravljati bančne storitve.
20. člen
(država sedeža in država gostiteljica)
(1)
Država sedeža finančne družbe je država, v kateri je finančna družba pridobila ustrezno dovoljenje za opravljanje finančnih storitev.
(2)
Država gostiteljica finančne družbe je država:
1.
ki ni država sedeža te družbe in
2.
v kateri je ta družba ustanovila podružnico ali v kateri neposredno opravlja finančne storitve.
21. člen
(centralne banke)
Pojem centralna banka vključuje tudi Evropsko centralno banko, če v posameznem primeru ni drugače določeno.
22. člen
(organi Evropske unije)
(1)
Komisija je Komisija Evropskih skupnosti.
(2)
Evropski bančni odbor je svetovalna skupina Komisije o bančnih storitvah v EU, ustanovljena s Sklepom Komisije z dne 5. novembra 2003 o ustanovitvi Evropskega odbora za bančništvo (UL L št. 3 z dne 7. januarja 2004, str. 36).
1.2.4. Kvalificirani delež, obvladovanje in razmerja povezanosti
23. člen
(kvalificirani delež)
Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:
1.
bodisi najmanj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotni delež v kapitalu te pravne osebe,
2.
bodisi delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10 odstotkov, vendar mu že ta omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.
24. člen
(udeležba)
Udeležba je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:
1.
bodisi najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu te pravne osebe,
2.
bodisi delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 20 odstotkov, vendar je bil pridobljen z namenom imetniku omogočiti, da na podlagi vzpostavitve trajne povezave s to pravno osebo vpliva na njeno upravljanje.
25. člen
(nadrejena oseba in podrejena družba)
(1)
Nadrejena družba (v nadaljnjem besedilu: nadrejena družba) je družba, ki v razmerju do druge družbe (v nadaljnjem besedilu: podrejena družba) izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
1.
ima večino glasovalnih pravic v podrejeni družbi,
2.
ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov oziroma članic uprave (v nadaljnjem besedilu: član uprave) ali članov oziroma članic nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: član nadzornega sveta) ali drugega organa vodenja ali nadzora podrejene družbe in je hkrati družbenik oziroma delničar te družbe,
3.
ima pravico izvajati prevladujoč vpliv nad podrejeno družbo na podlagi podjetniške pogodbe korporacijskega prava ali drugega pravnega temelja ali
4.
je družbenik oziroma delničar v podrejeni družbi in na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla, sklenjenega z drugimi družbeniki oziroma delničarji, nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.
(2)
Pri uporabi tega zakona se družba, ki je neposredno nadrejena drugi družbi, obravnava hkrati kot nadrejena družba vseh družb, ki imajo položaj podrejene družbe te druge družbe.
(3)
Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se glasovalnim pravicam ali pravicam imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je nadrejena družba, prištejejo glasovalne pravice ali pravice imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je druga družba, ki je podrejena nadrejeni družbi, in navedene pravice oseb, ki delujejo za račun nadrejene družbe ali druge družbe, ki je podrejena nadrejeni družbi.
(4)
Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se od glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica, ki izhajajo iz delnic, katerih imetnik je nadrejena družba ali druga družba, ki je podrejena tej nadrejeni družbi, odštejejo navedene pravice, ki izhajajo iz tistih delnic, katerih zakoniti imetnik je ta družba in glede katerih je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
1.
družba je delnice pridobila in jih ima za račun druge osebe, ki ni niti nadrejena družba niti tej nadrejeni družbi podrejena družba, ali
2.
družba je delnice pridobila:
-
kot zavarovanje za svojo terjatev in navedene pravice uresničuje v skladu s prejetimi navodili osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe, ali
-
v zvezi z odobritvijo posojila pri opravljanju svoje običajne poslovne dejavnosti in glasovalne pravice uresničuje v interesu osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe.
(5)
Pri uporabi 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena se za namen izračuna večine glasovalnih pravic v podrejeni družbi od skupnega števila delnic ali glasovalnih pravic v tej družbi odštejejo glasovalne pravice iz delnic, katerih imetnik je:
1.
ta družba sama,
2.
podrejena družba te družbe ali
3.
druga oseba, ki je imetnik teh delnic za račun družb iz 1. ali 2. točke tega odstavka.
(6)
Druga nadrejena oseba je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ni nadrejena družba in ki glede glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica v podrejeni družbi izpolnjuje pogoje iz prvega do petega odstavka tega člena.
(7)
Pojem nadrejena oseba je uporabljen kot skupni pojem za nadrejeno družbo in drugo nadrejeno osebo.
(8)
Pri uporabi 131. člena in določb pododdelka 4.5.5. tega zakona se za nadrejeno družbo iz prvega odstavka tega člena šteje tudi družba, ki po mnenju Banke Slovenije dejansko izvaja prevladujoč vpliv nad drugo družbo.
26. člen
(nadrejena banka in finančni holding)
(1)
Nadrejena banka posamezne države članice je banka:
1.
katere podrejena družba je druga kreditna ali finančna institucija ali ki je udeležena v drugi kreditni ali finančni instituciji in
2.
ki sama ni podrejena družba druge kreditne institucije te države članice ali finančnega holdinga, ustanovljenega v tej državi članici.
(2)
Nadrejeni finančni holding posamezne države članice je finančni holding, ki ni podrejena družba kreditne institucije te države članice ali drugega finančnega holdinga, ustanovljenega v tej državi članici.
(3)
EU nadrejena banka je nadrejena banka posamezne države članice, ki ni podrejena družba kreditne institucije katere koli druge države članice ali finančnega holdinga, ustanovljenega v kateri koli drugi državi članici.
(4)
EU nadrejeni finančni holding je nadrejeni finančni holding posamezne države članice, ki ni podrejena družba kreditne institucije katere koli druge države članice ali finančnega holdinga, ustanovljenega v kateri koli drugi državi članici.
27. člen
(obvladovanje)
Obvladovanje je razmerje med nadrejeno in podrejeno družbo ali temu razmerju podobno razmerje med drugo nadrejeno osebo in podrejeno družbo.
28. člen
(tesna povezanost)
Tesna povezanost je položaj, pri katerem sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb povezane na enega od naslednjih načinov:
1.
tako, da je ena od njiju posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerega je udeležena pri upravljanju druge osebe ali v kapitalu druge osebe z najmanj 20-odstotnim deležem,
2.
z obvladovanjem,
3.
tako, da jih vse obvladuje ista tretja oseba.
29. člen
(družbe, povezane s skupnim vodenjem)
Družbe, povezane s skupnim vodenjem, so družbe, ki med seboj niso v položaju tesne povezanosti, vendar med njimi obstaja ena od naslednjih povezav:
1.
upravljajo se na enotni podlagi v skladu s sklenjeno pogodbo ali statutarnimi določbami ali
2.
večina članov oziroma članic njihovih organov vodenja ali nadzora so iste osebe.
30. člen
(skupina povezanih oseb in ožji družinski član)
(1)
Skupina povezanih oseb je:
1.
skupina dveh ali več fizičnih ali pravnih oseb ki, če se ne dokaže drugače, za banko pomenijo eno tveganje, ker ena od njih neposredno ali posredno obvladuje druge,
2.
skupina dveh ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki med seboj niso v položaju obvladovanja, vendar za banko pomenijo eno tveganje, ker so med seboj povezane tako, da finančne težave ene od njih lahko vplivajo na plačilno sposobnost drugih.
(2)
Ožji družinski član posamezne osebe je:
1.
njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza, ali oseba, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,
2.
otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz 1. točke tega odstavka, ki nima polne poslovne sposobnosti,
3.
druga oseba, ki nima polne poslovne sposobnosti in ji je dodeljena v skrbništvo.
31. člen
(bančna skupina)
Bančna skupina je skupina po 14. točki 2. člena ZFK, znotraj katere ima vsaj ena družba položaj:
1.
kreditne institucije, ki je nadrejena ali udeležena v vsaj eni drugi kreditni ali finančni instituciji,
2.
kreditne institucije, ki je z drugo kreditno ali finančno institucijo povezana s skupnim vodenjem, ali
3.
nadrejenega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena kreditna institucija.
32. člen
(posredno imetništvo)
(1)
Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu.
(2)
Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je podrejena družba pridobila delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, za račun svoje nadrejene družbe ali druge nadrejene osebe.
1.3. Temeljna pravila o opravljanju storitev in sprejemanju depozitov od javnosti
33. člen
(opravljanje bančnih storitev)
Na območju Republike Slovenije lahko bančne storitve opravlja:
1.
banka, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje Banke Slovenije,
2.
banka ali posebna finančna institucija države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije,
3.
podružnica banke tretje države, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev.
34. člen
(območje opravljanja storitev)
(1)
Šteje se, da banka neposredno opravlja bančne storitve na območju določene države:
1.
če na območju te države sklepa pravne posle, katerih predmet so bančne storitve, ali
2.
če na območju te države osebam iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona, ki imajo bivališče oziroma sedež na območju te države, ponuja storitve na enega od naslednjih načinov:
-
prek reklamnih sporočil, poslanih tem osebam po pošti ali na drug način,
-
prek svojih zastopnikov oziroma posrednikov.
(2)
Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za vzajemno priznane finančne storitve in storitve izdaje elektronskega denarja.
35. člen
(prepoved sprejemanja depozitov od javnosti)
Nihče drug, razen oseb iz 33. člena tega zakona, ne sme sprejemati depozitov od javnosti.
36. člen
(opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja)
Na območju Republike Slovenije lahko storitve izdaje elektronskega denarja opravlja:
1.
banka ali družba za izdajo elektronskega denarja, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje Banke Slovenije,
2.
banka ali družba za izdajo elektronskega denarja države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati storitve izdaje elektronskega denarja na območju Republike Slovenije,
3.
podružnica banke ali družbe za izdajo elektronskega denarja tretje države, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev.
37. člen
(prepoved opravljanja storitev izdaje elektronskega denarja)
Nihče drug, razen oseb iz 36. člena tega zakona, ne sme opravljati storitev izdaje elektronskega denarja.
2. POGLAVJE:
STATUSNI USTROJ BANKE
2.1. Splošne določbe
38. člen
(organiziranost kot delniška družba)
Banka mora biti organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe ali evropske delniške družbe.
39. člen
(uporaba določb Zakona o gospodarskih družbah)
Za banko se uporabljajo določbe ZGD-1, ki veljajo za delniške družbe, če ni s tem zakonom drugače določeno.
2.2. Dejavnost banke
40. člen
(opravljanje bančnih storitev)
(1)
Banka opravlja bančne storitve.
(2)
V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede banka, kreditna institucija ali hranilnica ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje bančnih storitev.
41. člen
(druge dejavnosti, ki jih sme opravljati banka)
(1)
Banka sme poleg bančnih storitev opravljati:
1.
vzajemno priznane in dodatne finančne storitve ter
2.
pomožne storitve.
(2)
Če ta ali drug zakon določa pogoje za opravljanje vzajemno priznanih ali dodatnih finančnih storitev, lahko banka opravlja te storitve samo, če izpolnjuje te pogoje.
(3)
Banka ne sme opravljati drugih dejavnosti, razen bančnih storitev in storitev iz prvega odstavka tega člena.
2.3. Osnovni kapital in delnice banke
42. člen
(osnovni kapital banke)
Najnižji znesek osnovnega kapitala banke je 5.000.000 eurov.
43. člen
(delnice banke)
(1)
Delnice banke se lahko glasijo le na ime.
(2)
Delnice banke se lahko vplačajo samo v denarju.
(3)
Delnice banke morajo biti v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.
(4)
Delnice banke morajo biti izdane v nematerializirani obliki.
(5)
Banka ne sme posredno ali neposredno kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic družb, v katerih kapitalu je banka udeležena z najmanj 20-odstotnim deležem.
(6)
Za kreditiranje iz petega odstavka tega člena se štejejo tudi drugi pravni posli, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu.
(7)
Prepoved iz petega odstavka tega člena velja tudi za druge finančne instrumente, katerih izdajatelj je banka oziroma družbe, v katerih je banka udeležena z najmanj 20-odstotnim deležem, in ki se glede na svoje lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala banke.
(8)
Drugi odstavek tega člena ne velja:
1.
ob ustanovitvi banke ali povečanju osnovnega kapitala banke zaradi izvedbe združitve ali delitve,
2.
ob povečanju osnovnega kapitala banke s stvarnim vložkom, katerega predmet so delnice druge banke, če banka za tako povečanje pridobi dovoljenje Banke Slovenije.
(9)
Za dovoljenje iz 2. točke osmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za združitev oziroma delitev.
2.4. Delničarji banke
44. člen
(prepoved navzkrižnega imetništva)
(1)
Če ima banka najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu druge pravne osebe, ta pravna oseba v tej banki ne sme pridobiti,
1.
če ima ta pravna oseba položaj finančne družbe: deleža, ki presega 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali 20-odstotni delež v kapitalu banke,
2.
če ima ta pravna oseba položaj druge pravne osebe: kvalificiranega deleža.
(2)
Če ima pravna oseba najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu banke, banka v tej pravni osebi ne sme pridobiti:
1.
če ima ta pravna oseba položaj finančne družbe: deleža, ki presega 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali 20-odstotni delež v kapitalu banke,
2.
če ima ta pravna oseba položaj druge pravne osebe: kvalificiranega deleža.
(3)
Za izjeme od prepovedi iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja 171. člen tega zakona.
45. člen
(dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1)
Oseba, ki namerava pridobiti delnice banke, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik), mora pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža).
(2)
Banka Slovenije v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot zgornjo mejo enega od teh pragov, razen če je bodoči kvalificirani imetnik zahteval izdajo dovoljenja za drugačen delež:
1.
10-, 20-, 33- ali 50-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke ali
2.
delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena oseba banke.
(3)
Kvalificirani imetnik mora pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic, na podlagi katere bi presegel delež, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
46. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1)
Zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža mora obsegati:
1.
višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, ki ga namerava pridobiti bodoči kvalificirani imetnik na podlagi pridobitve delnic banke,
2.
druge podatke iz prvega odstavka 373. člena tega zakona, ki jih mora obsegati vsaka zahteva.
(2)
Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža je treba priložiti:
1.
če je bodoči kvalificirani imetnik pravna oseba:
-
izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra,
-
izpisek delničarjev iz knjige delničarjev oziroma glede na pravnoorganizacijsko obliko bodočega kvalificiranega imetnika drug ustrezen dokaz o njegovi lastniški strukturi,
-
letni poročili za zadnji dve poslovni leti,
-
če je bodoči kvalificirani imetnik zavezan k revidiranju: revizorjevo poročilo z mnenjem k letnemu poročilu za zadnje poslovno leto,
2.
seznam oseb, ki so v razmerju tesne povezanosti z bodočim kvalificiranim imetnikom z opisom načina povezave,
3.
opis finančnih naložb bodočega kvalificiranega imetnika,
4.
opis strateških usmeritev bodočega kvalificiranega imetnika glede naložb v finančne družbe,
5.
drugo dokumentacijo o tem, da bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz prvega odstavka 48. člena tega zakona, ki jo predpiše Banka Slovenije.
47. člen
(posvetovanje s pristojnimi nadzornimi organi)
(1)
Banka Slovenije se mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetovati s pristojnim nadzornim organom posamezne države članice:
1.
če je bodoči kvalificirani imetnik:
-
nadzorovana finančna družba te države članice ali
-
nadrejena oseba nadzorovane finančne družbe te države članice in
2.
če bi bodoči kvalificirani imetnik s pridobitvijo deleža, na katerega se nanaša njegova zahteva za izdajo dovoljenja, pridobil položaj nadrejene osebe banke.
(2)
Banka Slovenije se s pristojnimi nadzornimi organi držav članic posvetuje in izmenjuje informacije zlasti glede primernosti delničarjev, dobrega imena in izkušenj članov uprav družb znotraj iste skupine. Če Banka Slovenije odloča o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v postopku, v katerem odloča tudi o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev, se s pristojnim nadzornim organom države članice posvetuje tudi o izpolnjevanju zahtev iz petega odstavka 289. člena tega zakona.
(3)
Če je bodoči kvalificirani imetnik nadzorovana finančna družba države članice ali tretje države, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža priložiti tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, tako soglasje oziroma mnenje ni potrebno.
48. člen
(odločanje o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1)
Pri odločanju o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža Banka Slovenije presoja primernost bodočega kvalificiranega imetnika ob upoštevanju naslednjih meril:
1.
njegove pravnoorganizacijske oblike in dejavnosti, ki jih opravlja,
2.
njegovega finančnega položaja,
3.
preglednosti njegove lastniške strukture,
4.
resničnosti in poštenosti njegovih računovodskih izkazov,
5.
preglednosti njegovih finančnih naložb,
6.
njegove strateške usmeritve glede naložb v finančne družbe ter
7.
drugih ekonomskih značilnosti bodočega kvalificiranega imetnika, ki so pomembne za presojo njegovega vpliva na uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji v banki,
8.
če bo bodoči kvalificirani imetnik pridobil položaj nadrejenega finančnega holdinga ali mešanega poslovnega holdinga, tudi:
-
dobrega imena ter ustreznosti sposobnosti in izkušenj članov oziroma članic njegovega poslovodstva za vodenje poslov tega holdinga, in
-
izpolnjevanje zahtev iz petega odstavka 289. člena tega zakona.
(2)
Če Banka Slovenije o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža ne odloči v roku iz drugega odstavka 377. člena tega zakona, se šteje, da je z dnem izteka tega roka izdano dovoljenje za pridobitev deleža, za katerega je kvalificirani imetnik zahteval izdajo tega dovoljenja.
(3)
V primeru iz drugega odstavka tega člena mora Banka Slovenije na zahtevo bodočega kvalificiranega imetnika izdati ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje izdano, v osmih dneh od prejema zahteve za izdajo ugotovitvene odločbe.
49. člen
(zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1)
Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža:
1.
če bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz prvega odstavka 48. člena tega zakona,
2.
če bi bilo zaradi pravnega oziroma finančnega položaja bodočega kvalificiranega imetnika oziroma zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storil bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, lahko ogroženo poslovanje banke v skladu s pravili o upravljanju s tveganji,
3.
če bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi načina povezanosti med temi osebami lahko onemogočeno ali bistveno oteženo opravljanje nadzora nad banko ali
4.
če bi bila pridobitev v nasprotju s prvim odstavkom 44. člena tega zakona.
(2)
Banka Slovenije zavrne zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža bodočemu kvalificiranemu imetniku tretje države tudi, če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
50. člen
(rok za pridobitev deleža, na katerega se nanaša dovoljenje)
(1)
Bodoči kvalificirani imetnik mora pridobiti delnice banke, na podlagi katerih doseže delež, za katerega je izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, v šestih mesecih od vročitve odločbe o izdaji dovoljenja.
(2)
Banka Slovenije lahko na zahtevo bodočega kvalificiranega imetnika podaljša rok iz prvega odstavka tega člena za največ šest mesecev od vročitve odločbe o podaljšanju roka za pridobitev deleža.
(3)
Bodoči kvalificirani imetnik mora zahtevo za podaljšanje roka za pridobitev deleža vložiti pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Podaljšanja roka iz prvega odstavka tega člena, ki je že bil podaljšan po drugem odstavku tega člena, ni dovoljeno ponovno zahtevati.
51. člen
(prenehanje veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1)
Če bodoči kvalificirani imetnik v roku iz 50. člena tega zakona ne pridobi delnic banke, na podlagi katerih bi dosegel 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, dovoljenje preneha veljati v celoti.
(2)
Če kvalificirani imetnik v roku iz 50. člena tega zakona doseže 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ne doseže pa deleža, za katerega je izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, ki ga je imetnik pridobil.
(3)
Če kvalificirani imetnik po pridobitvi deleža, za katerega je bilo izdano dovoljenje, odsvoji delnice banke, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, ki ga imetnik po odsvojitvi še ima.
(4)
O prenehanju ali delnem prenehanju veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža izda Banka Slovenije ugotovitveno odločbo.
52. člen
(glasovalne pravice iz delnic banke, pridobljenih v nasprotju z zakonom)
(1)
Imetnik iz delnic banke, ki jih je pridobil ali ki jih ima v nasprotju s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni imetnik), nima glasovalnih pravic.
(2)
Število delnic, iz katerih neupravičeni imetnik lahko uresničuje glasovalne pravice, se izračuna:
1.
če imetnik na podlagi delnic dosega ali presega 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ne da bi imel dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ali če je bilo imetniku dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža odvzeto: tako, da se od števila delnic, ki predstavlja 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, odšteje ena delnica,
2.
če imetnik na podlagi delnic presega delež, za katerega velja dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža: tako, da je število enako številu delnic, ki predstavlja delež, za katerega ima imetnik veljavno dovoljenje.
(3)
Glasovalne pravice, ki jih neupravičeni imetnik ni upravičen uresničevati, se prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev v sorazmerju z njihovo udeležbo v vseh glasovalnih pravicah iz delnic banke.
(4)
Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve vloži zahtevo za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža in če Banka Slovenije to dovoljenje izda, z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža imetnik pridobi glasovalne pravice iz delnic do števila delnic, ki predstavljajo delež, za katerega je izdano to dovoljenje.
(5)
Banka neupravičenemu imetniku ne sme omogočiti uresničevanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka tega člena.
53. člen
(odredba o odsvojitvi delnic)
(1)
Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic banke ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, mu Banka Slovenije z odredbo naloži, da delnice, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, odsvoji (v nadaljnjem besedilu: odredba o odsvojitvi delnic). V odredbi o odsvojitvi delnic mora Banka Slovenije določiti rok za odsvojitev delnic, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.
(2)
Neupravičeni imetnik mora do izteka roka, določenega v odredbi o odsvojitvi delnic, Banki Slovenije predložiti:
1.
poročilo o odsvojitvi delnic, ki mora obsegati podatke o pridobitelju oziroma pridobiteljih delnic, in
2.
dokaze o odsvojitvi.
(3)
Banka Slovenije lahko od pridobitelja delnic iz drugega odstavka tega člena zahteva, da se izjasni, ali je delnice pridobil v svojem imenu in za svoj račun. Banka Slovenije lahko v postopku presoje, ali je imetnik ravnal v skladu z odredbo o odsvojitvi delnic, izvede ustrezne dokaze o okoliščini, za čigav račun je pridobitelj pridobil delnice. V postopku iz prvega stavka tega odstavka tega člena se smiselno uporablja 375. člen tega zakona.
(4)
Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi:
1.
če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in je ta zahteva zavrnjena, zavržena ali umaknjena,
2.
če je imetniku odvzeto dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(5)
Za odredbo o odsvojitvi delnic se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o odredbi o odpravi kršitev.
54. člen
(odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic)
(1)
Če neupravičeni imetnik delnic ne odsvoji v roku, določenem z odredbo o odsvojitvi delnic, ali če Banka Slovenije v postopku po tretjem odstavku 53. člena tega zakona ugotovi, da ima pridobitelj delnice, ki so bile predmet odredbe o odsvojitvi delnic, v svojem imenu in za račun neupravičenega imetnika (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni pridobitelj), izda odločbo, s katero neupravičenemu imetniku in morebitnim neupravičenim pridobiteljem prepove uresničevanje vseh pravic iz delnic banke, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, in prepove banki, da bi navedenim osebam na kakršen koli način omogočila uresničevanje pravic iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic).
(2)
Po izdaji odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji uresničujejo samo še pravice iz števila delnic, ki se izračuna s smiselno uporabo drugega odstavka 52. člena tega zakona.
(3)
Izrek odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic mora obsegati:
1.
podatke o neupravičenem imetniku, in če je imetnik delnice odsvojil neupravičenemu pridobitelju, tudi podatke o neupravičenem pridobitelju ali pridobiteljih,
2.
število delnic, iz katerih lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji skupno uresničujejo pravice iz delnic.
(4)
Odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic banke se vroči tudi banki. Banka od vročitve odločbe neupravičenemu imetniku in neupravičenim pridobiteljem iz delnic, na katere se odločba nanaša, ne sme omogočiti uresničevanja nobenih pravic iz teh delnic.
(5)
Če je banka v obdobju od vročitve odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic do dneva, ko je delnice, na katere se je nanašala ta odločba, pridobil nov imetnik v skladu s tem zakonom, izplačala dividendo, mora banka dividendo, ki pripade navedenim delnicam, izplačati novemu imetniku v osmih dneh potem, ko jo novi imetnik obvesti o pridobitvi delnic.
55. člen
(odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1)
Banka Slovenije lahko odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža:
1.
če imetnik kvalificiranega deleža, ki ima položaj nadrejene banke, nadrejenega finančnega holdinga ali nadrejenega mešanega holdinga, krši svoje obveznosti, določene v pododdelku 7.9.3. tega zakona, in teh kršitev kljub odredbi Banke Slovenije oziroma nadzornega organa druge države članice, pristojnega za nadzor na konsolidirani podlagi, ne odpravi ali
2.
če nastopijo druge okoliščine iz prvega ali drugega odstavka 49. člena tega zakona.
(2)
Z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža nastopijo pravne posledice iz 52. člena tega zakona.
56. člen
(obvestila kvalificiranega imetnika Banki Slovenije)
(1)
Če namerava kvalificirani imetnik, ki je pridobil dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, odtujiti delnice tako, da bi se zaradi tega njegov delež zmanjšal pod mejo, za katero velja dovoljenje, mora o tem predhodno obvestiti Banko Slovenije.
(2)
Kvalificirani imetnik mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o vsaki združitvi ali delitvi, pri kateri je udeležen, in o vsaki drugi statusni spremembi.
(3)
Nadrejeni finančni holding in mešani finančni holding, ki ima v skladu z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža položaj banki nadrejene družbe, mora Banko Slovenije obvestiti tudi o vsaki spremembi članov oziroma članic njegovega poslovodstva.
57. člen
(delničarski sporazum)
(1)
Delničarji banke, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih ne dosegajo kvalificiranega deleža v banki, in ki sklenejo sporazum o usklajenem izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: delničarski sporazum), morajo v osmih dneh po sklenitvi o tem sporazumu obvestiti Banko Slovenije.
(2)
Delničarji banke, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih dosegajo ali presegajo kvalificirani delež v banki, in ki nameravajo skleniti delničarski sporazum (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani delničarski sporazum), morajo pred sklenitvijo tega sporazuma pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za sklenitev delničarskega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za sklenitev delniškega sporazuma).
(3)
Udeleženci kvalificiranega delničarskega sporazuma, ki imajo veljavno dovoljenje za sklenitev tega sporazuma, morajo pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic banke, na podlagi katere skupni delež udeležencev kvalificiranega delniškega sporazuma preseže delež, za katerega velja že izdano dovoljenje za sklenitev delničarskega sporazuma, pridobiti novo dovoljenje za sklenitev delničarskega sporazuma.
(4)
Tretji odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi:
1.
če h kvalificiranemu delniškemu sporazumu namerava pristopiti nov udeleženec ali
2.
če bi po sklenitvi delniškega sporazuma iz prvega odstavka tega člena zaradi pridobitve dodatnih delnic ali zaradi pristopa novega udeleženca skupni delež udeležencev sporazuma dosegel ali presegel kvalificirani delež v banki.
(5)
Za dovoljenje za sklenitev kvalificiranega delničarskega sporazuma ter za pravice in obveznosti udeležencev kvalificiranega delničarskega sporazuma se smiselno uporabljajo določbe 45. do 56. člena tega zakona. Pri smiselni uporabi določb iz prvega stavka tega odstavka se namesto pojma "kvalificirani imetnik" uporabi pojem "udeleženec kvalificiranega delniškega sporazuma".
58. člen
(drugi primeri pridobitve položaja nadrejene osebe banke)
(1)
Oseba, ki namerava skleniti podjetniško pogodbo korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega bo pridobila položaj nadrejene osebe banke, mora pred sklenitvijo tega pravnega posla pridobiti dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža iz 2. točke drugega odstavka 45. člena tega zakona, in sicer ne glede na to, ali je hkrati delničar banke oziroma kakšen delež delnic banke ima.
(2)
Za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ter za pravice in obveznosti kvalificiranega imetnika iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 45. do 56. člena tega zakona. Pri smiselni uporabi določb iz prvega stavka tega odstavka se:
1.
namesto pojma "pravice iz delnic banke" uporabi pojem "pravice iz prvega odstavka 25. člena tega zakona" in
2.
namesto pojma "odsvojitev delnic banke" uporabi pojem "odsvojitev ali odpoved pravicam iz prvega odstavka 25. člena tega zakona".
59. člen
(predpis o kvalificiranih imetnikih)
Banka Slovenije predpiše:
1.
podrobnejša merila iz prvega odstavka 48. člena tega zakona,
2.
podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,
3.
podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz 56. člena tega zakona.
2.5. Organi vodenja ali nadzora banke
2.5.1. Skupne določbe
60. člen
(sistem upravljanja banke)
(1)
Banka lahko izbere dvotirni sistem upravljanja banke z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja banke z upravnim odborom.
(2)
Za upravni odbor banke z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 61. in 71. do 75. člen in druge določbe tega zakona o nadzornem svetu banke, za izvršne direktorje pa tudi 62. do 70. člen in druge določbe tega zakona o upravi banke.
(3)
Za izvršne direktorje oziroma izvršne direktorice (v nadaljnjem besedilu: izvršni direktor) in druge člane oziroma članice upravnega odbora (v nadaljnjem besedilu: član upravnega odbora) banke z enotirnim sistemom upravljanja veljajo naslednja posebna pravila:
1.
upravni odbor banke mora imenovati najmanj dva izvršna direktorja,
2.
za izvršnega direktorja je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora banke,
3.
člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov banke.
(4)
Za banko se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, glede predstavnikov delavcev v upravi in nadzornem svetu banke.
61. člen
(predpis o članih uprave in nadzornega sveta)
Banka Slovenije predpiše:
1.
podrobnejša pravila o ravnanjih članov uprave in članov nadzornega sveta banke pri opravljanju te funkcije v skladu s standardi ustrezne profesionalne skrbnosti,
2.
podrobnejšo vsebino dokumentacije, s katero kandidat za člana uprave banke dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 63. člena tega zakona.
2.5.2. Uprava banke
62. člen
(uprava banke)
(1)
Uprava banke mora imeti najmanj dva člana, ki banko skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nihče od članov uprave banke oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje banke za celoten obseg poslov iz dejavnosti banke.
(2)
Člani uprave banke morajo opravljati posle vodenja banke za polni delovni čas.
(3)
Najmanj en član uprave banke mora imeti zadostno znanje slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave banke.
(4)
Uprava mora voditi posle banke v Republiki Sloveniji.
63. člen
(pogoji za člana uprave banke)
(1)
Za člana uprave banke je lahko imenovana samo oseba:
1.
ki je ustrezno strokovno usposobljena ter ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov banke, in
2.
ki ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od teh kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, pranja denarja, izdaje uradne tajnosti, povzročitve splošne nevarnosti ali izdaje državne tajnosti, in kazen še ni bila izbrisana.
(2)
Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov.
(3)
Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena pridobi Banka Slovenije od kandidata za člana uprave banke, lahko pa jih pridobi iz kazenske evidence.
64. člen
(sklep nadzornega sveta o imenovanju za člana uprave banke)
(1)
Nadzorni svet mora odločiti o imenovanju določene osebe za člana uprave banke, preden ta oseba vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.
(2)
Sklep nadzornega sveta o imenovanju določene osebe za člana uprave banke učinkuje:
1.
pod odložnim pogojem, ki nastopi, če ta oseba pridobi dovoljenje za opravljanje te funkcije, in
2.
pod razveznim pogojem, ki nastopi:
-
če ta oseba v 15 dneh po prejemu sklepa o imenovanju za člana uprave banke ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije ali če tako zahtevo umakne ali
-
če Banka Slovenije zavrže ali zavrne zahtevo te osebe za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.
65. člen
(dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke)
(1)
Funkcijo člana uprave posamezne banke lahko opravlja le oseba, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave te banke (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke).
(2)
Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke mora kandidat za člana uprave priložiti:
1.
dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 63. člena tega zakona in
2.
sklep nadzornega sveta banke o imenovanju za člana uprave banke.
(3)
Banka Slovenije lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov banke.
(4)
Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke, če kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave banke.
(5)
Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke:
1.
če kandidat ne izpolnjuje pogojev iz 63. člena tega zakona ali
2.
če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti in poslov, ki jih kandidat za člana uprave opravlja, oziroma zaradi dejanj, ki jih je storil, lahko ogroženo poslovanje banke v skladu s pravili o upravljanju s tveganji.
(6)
Banka Slovenije lahko podatke, potrebne za presojo, ali obstajajo okoliščine iz petega odstavka tega člena, pridobi od pristojnih državnih organov.
(7)
Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke preneha veljati, če osebi preneha funkcija člana uprave banke, na katero se dovoljenje nanaša.
(8)
Nadzorni svet banke mora Banko Slovenije obvestiti o tem, da je osebi prenehala funkcija člana uprave banke, v petih delovnih dneh po prenehanju funkcije.
(9)
Če dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke preneha veljati, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo veljati.
66. člen
(dolžnosti in odgovornosti članov uprave)
(1)
Člani uprave banke morajo zagotoviti, da banka posluje v skladu:
1.
s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
2.
z drugimi zakoni, ki urejajo opravljanje finančnih storitev, ki jih opravlja banka, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi,
3.
z drugimi pravili poslovnofinančne in bančne stroke.
(2)
Člani uprave banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti iz prvega odstavka tega člena, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja banke.
67. člen
(obveščanje nadzornega sveta)
(1)
Uprava banke mora nemudoma pisno obvestiti nadzorni svet banke:
1.
če je ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost banke,
2.
če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma prepoved opravljanja posameznih bančnih poslov ali storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona,
3.
če se finančni položaj banke spremeni tako, da banka ne dosega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona,
4.
o nastanku vsake velike izpostavljenosti in
5.
o ugotovitvah Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko.
(2)
Član uprave banke mora nadzorni svet nemudoma pisno obvestiti:
1.
o tem, da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb, in
2.
o pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež, oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
68. člen
(odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)
(1)
Banka Slovenije odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke:
1.
če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2.
če uprava, katere član je, krši obveznosti iz 173. člena tega zakona,
3.
če član uprave huje krši druge obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 66. člena tega zakona,
4.
če je član uprave pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 2. točke prvega odstavka 63. člena tega zakona,
5.
če nastopijo okoliščine iz petega odstavka 65. člena tega zakona.
(2)
Kršitev obveznosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena ima značilnost hujše kršitve:
1.
če je zaradi te kršitve ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost banke ali
2.
če član uprave stori kršitev enakih značilnosti že drugič v obdobju treh let.
69. člen
(pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)
(1)
Z odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave lahko Banka Slovenije hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če član uprave v preizkusnem obdobju, ki ga določi Banka Slovenije in ki ne sme biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.
(2)
Banka Slovenije prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če član uprave v preizkusnem obdobju stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.
70. člen
(opomin)
Banka Slovenije izreče članu uprave banke opomin, če član uprave krši obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 66. člena tega zakona, in ni pogojev za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave.
2.5.3. Nadzorni svet banke
71. člen
(člani nadzornega sveta banke)
(1)
Funkcije člana nadzornega sveta banke ne more opravljati oseba:
1.
ki je v razmerju tesne povezanosti s pravno osebo:
-
v kateri ima banka več kot 5-odstotni delež glasovalnih pravic ali v kapitalu in
-
ki nima položaja podrejene družbe znotraj bančne skupine, ali
2.
ki je član oziroma članica organa vodenja ali nadzora (v nadaljnjem besedilu: član organa vodenja ali nadzora), prokurist oziroma prokuristka (v nadaljnjem besedilu: prokurist) ali imetnik večine glasovalnih pravic oziroma deležev v teh pravnih osebah, ne glede na njihov sedež:
-
v drugi nadzorovani finančni družbi,
-
v družbi, ki je neposredno ali posredno nadrejena družba druge nadzorovane finančne družbe ali
-
v finančnem holdingu.
(2)
Prepoved iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne velja za osebe, ki so člani organov vodenja ali nadzora ali prokuristi nadrejene banke ali druge nadrejene družbe v bančni skupini, ali druge osebe, ki so imenovane za člana nadzornega sveta banke na predlog nadrejene banke ali druge nadrejene družbe v bančni skupini.
(3)
Ne glede na četrto alinejo prvega odstavka 273. člena ZGD-1, lahko oseba iz drugega odstavka tega člena, ki opravlja funkcijo člana nadzornega sveta ali drugega organa nadzora samo v bankah in drugih družbah, ki so vključene v bančno skupino, to funkcijo opravlja
1.
če jo opravlja v okviru redne zaposlitve v članici te bančne skupine in za opravljanje te funkcije razen rednih prejemkov na podlagi zaposlitve ne prejema posebnega plačila: v neomejenem številu nadzornih svetov bank in drugih družb, vključenih v to bančno skupino,
2.
v drugih primerih: v skupno sedmih nadzornih svetih bank in drugih družb, vključenih v to bančno skupino.
72. člen
(pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta banke)
(1)
Za člana nadzornega sveta banke je lahko imenovana le oseba:
1.
ki je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem poslov banke, in
2.
ki ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje iz 2. točke prvega odstavka 63. člena tega zakona in kazen še ni bila izbrisana.
(2)
Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje vodenja ali nadzora nad vodenjem poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov.
(3)
Banka Slovenije lahko zahteva od uprave banke, da skliče skupščino banke in predlaga razrešitev člana nadzornega sveta banke:
1.
če član nadzornega sveta krši dolžnosti člana nadzornega sveta,
2.
če obstaja ali nastopi ovira za imenovanje člana nadzornega sveta iz 71. člena tega zakona ali
3.
če član nadzornega sveta ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena.
73. člen
(pristojnosti nadzornega sveta banke)
Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet po ZGD-1, ima nadzorni svet banke tudi naslednje pristojnosti:
1.
daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike banke,
2.
daje soglasje upravi k določitvi finančnega načrta banke,
3.
daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranjih kontrol,
4.
daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela službe notranje revizije,
5.
odloča o drugih zadevah, določenih s tem zakonom.
74. člen
(dolžnosti članov nadzornega sveta banke)
(1)
Člani nadzornega sveta banke morajo:
1.
nadzirati primernost postopkov in učinkovitost delovanja službe notranje revizije,
2.
obravnavati ugotovitve Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko,
3.
preveriti letna in druga finančna poročila in o tem izdelati pisno poročilo skupščini delničarjev banke,
4.
obrazložiti skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu službe notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu uprave.
(2)
Člani nadzornega sveta banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke nadzora nad upravljanjem banke.
(3)
Član nadzornega sveta banke mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti:
1.
o tem, da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb, in
2.
o pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
75. člen
(revizijska komisija)
Nadzorni svet banke mora imenovati revizijsko komisijo:
1.
če ima banka položaj nadrejene banke v bančni skupini ali
2.
če banka opravlja bančne ali druge storitve prek podružnice zunaj območja Republike Slovenije.
2.6. Redna likvidacija banke
76. člen
(sklep skupščine o likvidaciji banke)
(1)
Skupščina banke lahko sprejme sklep o prenehanju banke in začetku likvidacijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o likvidaciji).
(2)
Skupščina banke, ki ima podružnico v drugi državi članici, lahko sprejme sklep iz prvega odstavka šele po pridobitvi mnenja Banke Slovenije.
(3)
Banka Slovenije v mnenju iz drugega odstavka tega člena oceni ustreznost jamstev za zavarovanje terjatev upnikov banke. Banka Slovenije mora mnenje dati v roku 30 dni po prejemu zahteve za mnenje. Če Banka Slovenije mnenja ne da v roku 30 dni, lahko skupščina banke takoj po izteku tega roka sprejme sklep o likvidaciji.
(4)
Za likvidacijo banke na podlagi sklepa o likvidaciji se uporabljajo določbe ZGD-1 o likvidaciji delniške družbe na podlagi sklepa skupščine, če ni v oddelku 2.6. tega zakona drugače določeno.
(5)
Za likvidacijo banke, ki ima podružnico v drugi državi članici, se smiselno uporabljajo tudi drugi odstavek 267. člena in 273. do 276. člen tega zakona, če ni v šestem ali sedmem odstavku tega člena določeno drugače.
(6)
Sklep o likvidaciji v obliki povzetka v Uradnem listu EU in dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju države članice, v kateri ima banka podružnico, mora objaviti likvidacijski upravitelj.
(7)
Po sprejemu sklepa o likvidaciji sme banka opravljati samo posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije.
77. člen
(likvidacijski upravitelj banke)
(1)
Za likvidacijskega upravitelja banke je lahko imenovana le oseba, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave v tej banki.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena, je lahko za likvidacijskega upravitelja banke imenovana oseba, ki nima dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave v tej banki, če pred imenovanjem pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke.
(3)
Za dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za opravljanje funkcije člana uprave banke. Dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke velja samo za likvidacijo tiste banke, v zvezi s katero je bilo pridobljeno.
78. člen
(omejitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev)
(1)
Uprava banke mora obvestiti Banko Slovenije o likvidaciji naslednji delovni dan po sprejemu sklepa.
(2)
Banka Slovenije na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena izda odločbo, s katero:
1.
omeji veljavnost dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma storitev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona na posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije banke,
2.
določi, v kakšnem obsegu se za banko v likvidaciji uporabljajo pravila tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
(3)
Po vročitvi odločbe iz drugega odstavka tega člena lahko banka opravlja samo še tiste posle, ki so določeni s to odločbo, in druge posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije.
(4)
Če Banka Slovenije izda odločbo iz drugega odstavka tega člena banki, ki ima podružnico v državi članici, mora še pred izdajo odločbe obvestiti nadzorni organ te države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.
(5)
Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti pristojni nadzorni organ države članice takoj po izdaji odločbe.
79. člen
(ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev)
(1)
Če skupščina banke odloči, da banka deluje dalje, lahko banka ponovno začne opravljati bančne storitve samo, če ponovno pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.
(2)
Predlogu za vpis sklepa iz prvega odstavka tega člena v sodni register je treba priložiti novo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.
80. člen
(prenehanje opravljanja bančnih storitev zaradi spremembe dejavnosti banke)
(1)
Določbe oddelka 2.6. tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če skupščina banke sprejme sklep, s katerim se dejavnost banke spremeni tako, da banka ne opravlja več bančnih storitev.
(2)
Pri smiselni uporabi se namesto:
1.
"sklep o likvidaciji" uporabi "sklep o spremembi dejavnosti",
2.
"posli, ki so potrebni za izvedbo likvidacije" uporabi "posli, ki so potrebni za izpolnitev obveznosti iz že sklenjenih poslov v zvezi z opravljanjem bančnih storitev".
3. POGLAVJE:
OPRAVLJANJE BANČNIH IN FINANČNIH STORITEV
3.1. Splošne določbe
81. člen
(upravičenost banke opravljati bančne in finančne storitve)
(1)
Banka sme opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje bančnih storitev).
(2)
Banka sme opravljati vzajemno priznane oziroma dodatne finančne storitve ali pomožne storitve na območju Republike Slovenije:
1.
v primeru storitev iz prvega odstavka 88. člena tega zakona: če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev,
2.
v primeru drugih storitev: če o tem predhodno obvesti Banko Slovenije.
(3)
Banka sme bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve, ki jih je upravičena opravljati na območju Republike Slovenije po prvem oziroma drugem odstavku tega člena, opravljati tudi:
1.
na območju druge države članice: bodisi prek podružnice bodisi neposredno, če so izpolnjeni pogoji, določeni v pododdelku 3.2.2. tega zakona,
2.
na območju tretje države: samo prek podružnice, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev te podružnice (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice banke v tretji državi).
82. člen
(predpisi o opravljanju storitev)
Banka Slovenije predpiše:
1.
podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je treba priložiti zahtevam za izdajo dovoljenj, o katerih je pristojna odločati po določbah 3. poglavja tega zakona, in
2.
podrobnejšo vsebino informacij iz drugega odstavka 91. člena tega zakona.
3.2. Opravljanje bančnih in finančnih storitev bank
3.2.1. Opravljanje bančnih in finančnih storitev bank na območju Republike Slovenije
83. člen
(dovoljenje za opravljanje bančnih storitev)
Banka mora pridobiti dovoljenje za opravljanje bančnih storitev pred vpisom svoje ustanovitve v sodni register.
84. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev)
Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev je treba priložiti:
1.
statut banke v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa,
2.
poslovni načrt banke za prva tri leta poslovanja, ki mora obsegati tudi:
-
opis poslov, ki jih namerava banka opravljati,
-
opis sistema upravljanja iz 124. člena tega zakona,
3.
seznam delničarjev, ki mora za vsakega delničarja obsegati njegove osebne podatke in podatek o številu in deležu delnic, ki jih je prevzel ob ustanovitvi banke,
4.
druge dokaze, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.
85. člen
(združitev postopka odločanja o dovoljenjih)
Banka Slovenije mora hkrati odločiti o naslednjih zahtevah za izdajo dovoljenj:
1.
o zahtevi banke za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev,
2.
o zahtevah bodočih kvalificiranih imetnikov delnic banke iz 1. točke tega člena za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,
3.
o zahtevah kandidatov za člane uprave te banke iz 1. točke tega člena za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke,
4.
o zahtevi banke za opravljanje finančnih storitev iz prvega odstavka 88. člena tega zakona, če je banka vložila tako zahtevo hkrati z zahtevo iz 1. točke tega člena.
86. člen
(odločanje o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev)
(1)
Banka Slovenije izda banki dovoljenje za opravljanje bančnih storitev:
1.
če je statusni ustroj banke v skladu z določbami 2. poglavja tega zakona,
2.
če so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za pridobitev kvalificiranih deležev vsem kvalificiranim imetnikom,
3.
če so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za opravljanje funkcije člana uprave banke vsem članom uprave te banke in
4.
če je načrtovani sistem upravljanja iz 124. člena tega zakona ustrezen in primeren za upravljanje s tveganji, ki jim bo banka pri opravljanju načrtovanih poslov izpostavljena.
(2)
Če načrtovani sistem upravljanja iz 124. člena tega zakona ni ustrezen oziroma primeren za upravljanje z vsemi tveganji, ki bi jim lahko bila banka izpostavljena pri opravljanju vseh poslov, obseženih z bančnimi storitvami, lahko Banka Slovenije omeji dovoljenje za opravljanje bančnih storitev na določene vrste oziroma obseg poslov ali veže dovoljenje na druge pogoje.
87. člen
(prenehanje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev)
(1)
Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev preneha:
1.
če banka ne začne poslovati v enem letu od izdaje dovoljenja,
2.
če banka preneha z opravljanjem bančnih storitev za več kot šest mesecev ali
3.
z izdajo odločbe Banke Slovenije o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka oziroma o začetku prisilne likvidacije nad banko.
(2)
Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.
(3)
Banka ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem bančnih ali drugih storitev:
1.
v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena: od izteka roka, z iztekom katerega dovoljenje preneha veljati,
2.
v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko je banki vročena odločba Banke Slovenije o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja oziroma o začetku prisilne likvidacije.
88. člen
(dovoljenje za opravljanje finančnih storitev)
(1)
Banka mora za vsako od teh storitev pridobiti dovoljenje Banke Slovenije:
1.
za storitve iz 1. do 12. in 15. točke 10. člena tega zakona in
2.
za storitve iz 1. do 4. in 6. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona.
(2)
Za dovoljenje za opravljanje storitev iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 83. člen, 2. točka 84. člena, 4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 86. člena in 87. člen tega zakona, za odvzem tega dovoljenja pa 250. do 252. člen tega zakona.
(3)
V izreku odločbe, s katero Banka Slovenije odloči o dovoljenju za opravljanje finančnih storitev, morajo biti navedene storitve, za opravljanje katerih se dovoljenje izdaja.
(4)
Če drug zakon za opravljanje posamezne storitve iz prvega odstavka tega člena določa dodatne pogoje:
1.
mora banka zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje teh storitev priložiti tudi dokaze o izpolnjevanju teh pogojev in
2.
Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje teh storitev, če banka teh pogojev ne izpolnjuje.
89. člen
(obvestitev Banke Slovenije o začetku opravljanja drugih storitev)
(1)
Banka mora, preden začne opravljati posamezno od teh storitev, o tem obvestiti Banko Slovenije:
1.
storitve iz 13. ali 14. točke 10. člena tega zakona,
2.
storitve iz 5. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona in
3.
pomožne storitve.
(2)
Obvestilu iz prvega odstavka tega člena mora banka priložiti poslovni načrt glede storitev, ki so predmet obvestila, z vsebino iz 2. točke 84. člena tega zakona.
90. člen
(dovoljenje za združitev oziroma delitev)
(1)
Če je banka udeležena pri združitvi ali delitvi družb, mora pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za to združitev oziroma delitev.
(2)
Za odločanje o dovoljenju za združitev oziroma delitev se smiselno uporabljajo določbe 83. do 86. člena tega zakona.
(3)
Če zaradi izvedbe združitve oziroma delitve nastane nova družba, ki bo opravljala bančne storitve, mora ta nova družba pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.
(4)
Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druga statusna preoblikovanja, pri katerih je udeležena banka.
3.2.2. Opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev bank na območju države članice
91. člen
(obvestilo o nameri ustanovitve podružnice banke v državi članici)
(1)
Banka, ki namerava ustanoviti podružnico v državi članici, mora o tem obvestiti Banko Slovenije, in navesti državo članico, v kateri namerava ustanoviti podružnico.
(2)
Obvestilu o nameri ustanovitve podružnice mora banka priložiti naslednje informacije:
1.
poslovni načrt, ki med drugim obsega vrste in obseg poslov, ki jih namerava opravljati prek podružnice, in organizacijski ustroj podružnice,
2.
naslov v državi članici gostiteljici, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o podružnici,
3.
podatke o osebah, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice.
(3)
Šteje se, da obvestilo iz prvega odstavka tega člena obsega zahtevo, da Banka Slovenije obvestilo s prilogami posreduje nadzornemu organu države članice, v kateri namerava banka ustanoviti podružnico (v nadaljnjem besedilu: zahteva za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice).
92. člen
(posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice)
(1)
Banka Slovenije zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice, če ob upoštevanju obsega in vrste poslov, ki jih namerava banka opravljati prek podružnice, obstaja utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja banke.
(2)
Če Banka Slovenije ne zavrne zahteve po prvem odstavku tega člena, mora v treh mesecih po prejemu obvestila banke s prilogami iz 91. člena tega zakona to obvestilo s prilogami posredovati nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti banko.
(3)
Hkrati z obvestilom iz drugega odstavka tega člena mora Banka Slovenije nadzornemu organu države članice posredovati tudi podatke o višini kapitala banke in kapitalski ustreznosti.
(4)
Če Banka Slovenije v roku iz drugega odstavka tega člena ne obvesti banke o posredovanju obvestila nadzornemu organu države članice oziroma ji ne vroči odločbe o zavrnitvi zahteve za posredovanje tega obvestila, se šteje, da je zahtevo za posredovanje obvestila zavrnila.
93. člen
(začetek poslovanja podružnice v državi članici)
Banka lahko začne opravljati posle prek podružnice:
1.
z dnem, ko prejme obvestilo nadzornega organa države članice o pogojih, v skladu s katerimi mora zaradi zaščite javnih koristi opravljati posle v državi članici, oziroma
2.
z iztekom dveh mesecev od dneva, ko je nadzorni organ države članice prejel obvestilo Banke Slovenije v skladu z 92. členom tega zakona, če do izteka tega roka ne prejme obvestila nadzornega organa države članice iz 1. točke tega člena.
94. člen
(obvestilo o spremembah glede podružnice v državi članici)
(1)
Če namerava banka spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 91. člena tega zakona, mora o tem obvestiti Banko Slovenije in nadzorni organ države članice en mesec pred izvršitvijo take spremembe.
(2)
Za spremembo iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 91. do 93. člen tega zakona, le da se roka iz drugega odstavka 92. člena in iz 2. točke 93. člena tega zakona skrajšata na en mesec.
95. člen
(neposredno opravljanje storitev v državi članici)
(1)
Banka, ki namerava začeti neposredno opravljati bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve v državi članici, mora o tem obvestiti Banko Slovenije in navesti državo članico, v kateri namerava začeti neposredno opravljati te storitve.
(2)
Banka Slovenije mora v enem mesecu po prejemu obvestila banke iz prvega odstavka tega člena to obvestilo posredovati nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti banko.
(3)
Banka lahko začne neposredno opravljati bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve, navedene v obvestilu iz prvega odstavka tega člena, v državi članici z dnem, ko nadzorni organ te države članice prejme obvestilo Banke Slovenije iz drugega odstavka tega člena.
3.2.3. Opravljanje bančnih in finančnih storitev bank na območju tretje države
96. člen
(dovoljenje za ustanovitev podružnice banke v tretji državi)
(1)
Za dovoljenje za ustanovitev podružnice banke v tretji državi se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek 91. člena, prvi odstavek 92. člena in 94. člen tega zakona.
(2)
Banka Slovenije lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v tretji državi tudi, če je ob upoštevanju predpisov države, v kateri namerava banka ustanoviti podružnico, oziroma ob upoštevanju prakse pri izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
3.3. Opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev bank in posebnih finančnih institucij držav članic
97. člen
(opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev bank držav članic)
(1)
Banka države članice sme bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve, ki jih je upravičena opravljati v državi članici svojega sedeža, opravljati tudi na območju Republike Slovenije bodisi prek podružnice bodisi neposredno pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
(2)
Za banko države članice, ki opravlja bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve na območju Republike Slovenije, se uporabljajo naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih v zvezi z njihovim izvrševanjem:
1.
214. in 215. člen tega zakona in
2.
določbe drugih zakonov, ki zaradi zaščite javnih koristi urejajo varstvo potrošnikov, preprečevanje pranja denarja oziroma druga področja in ki se uporabljajo za banke v Republiki Sloveniji.
(3)
Za banko države članice, ki opravlja bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve na območju Republike Slovenije prek podružnice, se uporabljajo tudi naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih v zvezi z njihovim izvrševanjem:
1.
194., 195. in 234. člen tega zakona v delu, ki se nanaša na poročila in informacije, potrebne za izvrševanje pristojnosti in nalog Banke Slovenije na področju denarne politike, spremljanja likvidnostnih tveganj, statistike in uresničevanja jamstva za vloge,
2.
tretji odstavek 204. člena, drugi odstavek 210. člena ter 213., 224. in 311. člen tega zakona.
98. člen
(opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev prek podružnice)
(1)
Banka države članice sme ustanoviti podružnico v Republiki Sloveniji in začeti opravljati bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve prek te podružnice z iztekom dveh mesecev od dneva, ko Banka Slovenije od nadzornega organa države članice sedeža te banke prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega in drugega odstavka 91. člena in iz tretjega odstavka 92. člena tega zakona.
(2)
Če namerava banka države članice v zvezi s svojo podružnico v Republiki Sloveniji spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 91. člena tega zakona, mora o tem obvestiti Banko Slovenije en mesec pred izvršitvijo take spremembe.
(3)
Vloge pri podružnici banke države članice so vključene v sistem zajamčenih vlog v državi članici sedeža banke.
(4)
Podružnica banke države članice se lahko za dopolnitev ravni oziroma obsega jamstva, ki presega raven oziroma višino zajamčene vloge v sistemu zajamčenih vlog v državi članici njenega sedeža, vključi v sistem zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji.
99. člen
(neposredno opravljanje bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev)
Banka države članice sme začeti neposredno opravljati bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve v Republiki Sloveniji, ko Banka Slovenije od nadzornega organa države članice sedeža te banke prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega odstavka 95. člena tega zakona.
100. člen
(uporaba določb za družbe za izdajo elektronskega denarja)
Določbe tega zakona o opravljanju bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev banke države članice v Republiki Sloveniji se smiselno uporabljajo tudi za družbo za izdajo elektronskega denarja države članice.
101. člen
(opravljanje vzajemno priznanih finančnih storitev posebnih finančnih institucij držav članic)
(1)
Določbe tega zakona o opravljanju bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev banke države članice v Republiki Sloveniji se smiselno uporabljajo tudi za finančno institucijo države članice, ki izpolnjuje naslednje pogoje (v nadaljnjem besedilu: posebna finančna institucija):
1.
ki ni kreditna institucija,
2.
katere nadrejena družba je kreditna institucija ali več kreditnih institucij skupaj, ki so po svojem statutu ali drugih pravilih inkorporacije upravičene opravljati vzajemno priznane finančne storitve, in
3.
ki izpolnjuje naslednje dodatne pogoje:
-
njene nadrejene družbe so pridobile dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v državi članici sedeža posebne finančne institucije,
-
v državi svojega sedeža dejansko opravlja vzajemno priznane finančne storitve, ki jih namerava opravljati v Republiki Sloveniji,
-
kreditne institucije, ki so ji nadrejene, so skupaj imetnice njenih delnic, iz katerih izhaja najmanj 90 odstotkov glasovalnih pravic,
-
kreditne institucije, ki so ji nadrejene, po oceni nadzornega organa države članice sedeža posebne finančne institucije upravljajo to institucijo z ustrezno skrbnostjo in so s soglasjem nadzornega organa države svojega sedeža prevzele solidarno odgovornost za vse obveznosti posebne finančne institucije,
-
posebna finančna institucije je glede vzajemno priznanih finančnih storitev, ki jih opravlja, vključena v konsolidirani nadzor nadrejene kreditne institucije, in sicer zlasti glede določitve minimalnih kapitalskih zahtev in nadzora velikih izpostavljenosti.
(2)
Obvestilo nadzornega organa države članice sedeža posebne finančne institucije iz prvega odstavka 98. člena oziroma iz 99. člena tega zakona mora obsegati tudi podatke o kapitalu posebne finančne institucije in o kapitalski ustreznosti kreditne institucije, ki je nadrejena družba te posebne finančne institucije, na konsolidirani podlagi.
(3)
Če nadzorni organ države članice sedeža posebne finančne institucije obvesti Banko Slovenije, da je ta institucija prenehala izpolnjevati katerega od pogojev iz prvega odstavka tega člena, se zanjo prenehajo uporabljati določbe tega zakona o opravljanju bančnih in drugih vzajemno priznanih finančnih storitev banke države članice v Republiki Sloveniji.
3.4. Opravljanje bančnih in vzajemno priznanih finančnih storitev bank tretjih držav
3.4.1. Podružnica banke tretje države
102. člen
(opravljanje bančnih storitev banke tretje države)
Banka tretje države sme bančne storitve oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve, ki jih je upravičena opravljati v državi svojega sedeža, opravljati tudi na ozemlju Republike Slovenije, vendar samo prek podružnice in pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
103. člen
(dovoljenje za ustanovitev podružnice banke tretje države)
(1)
Banka tretje države lahko v Republiki Sloveniji ustanovi podružnico, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev podružnice (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice banke tretje države).
(2)
Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države je treba priložiti:
1.
izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično banko,
2.
statut oziroma druga ustrezna pravila matične banke,
3.
podatke o članih oziroma članicah poslovodnih in nadzornih organov matične banke,
4.
revidirana poslovna poročila matične banke za zadnja tri leta poslovanja,
5.
če iz izpiska iz 1. točke niso razvidni podatki o imetnikih delnic matične banke: ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje imetnike delnic in njihove deleže pri upravljanju matične banke,
6.
izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za pravne osebe, ki so imetnice kvalificiranih deležev v matični banki,
7.
opis bančnih storitev oziroma drugih vzajemno priznanih finančnih storitev, ki jih bo opravljala podružnica, ter poslovni načrt za prva tri leta poslovanja,
8.
dovoljenje za opravljanje bančnih oziroma drugih vzajemno priznanih finančnih storitev, ki ga je matični banki izdal nadzorni organ države njenega sedeža,
9.
dovoljenje nadzornega organa matične banke za ustanovitev podružnice oziroma izjavo tega organa, da dovoljenje po predpisih države te banke ni potrebno,
10.
izjavo banke tretje države, da bo podružnica vodila vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje, v slovenskem jeziku in jo hranila na sedežu podružnice ter vodila ločene računovodske izkaze v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
11.
podrobnejši opis sistema jamstva za vloge, ki velja v državi sedeža matične banke,
12.
drugo dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve, na katere se nanaša zahteva.
(3)
Banka Slovenije lahko kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države zahteva, da matična banka v Republiki Sloveniji deponira določen denarni znesek oziroma drugo ustrezno finančno premoženje oziroma predloži drugo ustrezno zavarovanje, kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih v Republiki Sloveniji.
(4)
Banka Slovenije izda dovoljenje za ustanovitev podružnice banke tretje države, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, oceni, da je podružnica finančno, upravljavsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za poslovanje v skladu z določbami tega zakona.
(5)
Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države, če je ob upoštevanju predpisov države sedeža matične banke oziroma ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
(6)
Banka tretje države, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, lahko v Republiki Sloveniji prek podružnice opravlja bančne storitve in tiste druge vzajemno priznane finančne storitve, navedene v dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države.
(7)
Če namerava banka tretje države v Republiki Sloveniji prek podružnice začeti opravljati tudi druge vzajemno priznane finančne storitve, ki niso navedene v že izdanem dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države, mora predhodno pridobiti dodatno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev.
(8)
Za dodatno dovoljenje iz sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 7. in 11. točka drugega odstavka ter četrti in peti odstavek tega člena.
104. člen
(uporaba določb)
(1)
Za banko tretje države, ki je v Republiki Sloveniji ustanovila podružnico, se uporabljata drugi odstavek 210. člena in 213. člen tega zakona.
(2)
Za banko iz prvega odstavka tega člena oziroma njeno podružnico in za poslovodje te podružnice se uporabljajo:
1.
določbe 4., 5., 6., 7. in 14. poglavja tega zakona,
2.
določbe drugih zakonov, ki se uporabljajo za banke s sedežem na območju Republike Slovenije,
3.
v primeru iz tretjega odstavka 105. člena tega zakona: določbe 8. poglavja tega zakona,
4.
določbe predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem določb zakonov iz 1. do 3. točke tega odstavka.
(3)
Za poslovodje podružnice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi banke.
(4)
Banka Slovenije odvzame dovoljenje za ustanovitev podružnice banke tretje države tudi:
1.
če je nadzorni organ sedeža banke tretje države tej banki odvzel dovoljenje za opravljanje bančnih storitev,
2.
če podružnica v primeru iz tretjega odstavka 105. člena tega zakona ne izpolnjuje obveznosti iz naslova jamstva za vloge.
105. člen
(sistem zajamčenih vlog pri podružnici banke tretje države)
(1)
Podružnica banke tretje države je vključena v sistem jamstva za vloge v državi, kjer ima sedež njena matična banka.
(2)
Raven in obseg jamstva za vloge pri podružnici banke tretje države ne sme presegati ravni in obsega, določenega s tem zakonom.
(3)
Če sistem jamstva za vloge v državi, v kateri ima sedež banka tretje države, ne obstaja oziroma je obseg jamstva za zajamčene vloge manjši kot v Republiki Sloveniji, se mora podružnica te banke vključiti v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji. Način in obseg vključitve podružnice tuje banke v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji določi Banka Slovenije z dovoljenjem za ustanovitev podružnice.
3.4.2. Predstavništvo banke tretje države
106. člen
(predstavništvo banke tretje države)
(1)
Banka tretje države lahko predstavlja in posreduje informacije o svojih storitvah prek predstavništva kot svojega organizacijskega dela v Republiki Sloveniji.
(2)
Predstavništvo ni pravna oseba.
(3)
Predstavništvo banke tretje države v Republiki Sloveniji ne sme opravljati nobenih poslov.
107. člen
(dovoljenje za ustanovitev predstavništva banke tretje države)
(1)
Za ustanovitev predstavništva mora banka tretje države pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
(2)
Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti:
1.
izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično banko,
2.
statut oziroma druga ustrezna pravila matične banke,
3.
revidirana poslovna poročila matične banke za zadnja tri leta poslovanja,
4.
seznam oseb, ki bodo vodile predstavništvo.
(3)
Banka Slovenije vodi register predstavništev.
(4)
Banka Slovenije odvzame dovoljenje za ustanovitev predstavništva banke tretje države, če to predstavništvo ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka 106. člena tega zakona.
4. POGLAVJE:
UPRAVLJANJE S TVEGANJI
4.1. Pojmi v zvezi z upravljanjem s tveganji
108. člen
(upravljanje s tveganji)
Upravljanje s tveganji obsega ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju.
109. člen
(kreditno tveganje)
Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.
110. člen
(tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev)
Tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev je tveganje, da bo znesek terjatve, do katerega je upravičen upnik, zmanjšan zaradi uspešno uveljavljenih ugovorov dolžnika, ki izvirajo iz pravnega razmerja s prejšnjim upnikom, na podlagi katerega je nastala ta terjatev.
111. člen
(tržna tveganja)
(1)
Za ta tveganja se uporablja skupni pojem tržna tveganja:
1.
pozicijsko tveganje,
2.
tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke,
3.
tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi trgovanja,
4.
valutno tveganje in
5.
tveganje spremembe cen blaga.
(2)
Pozicijsko tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi spremembe cen finančnih instrumentov. Pozicijsko tveganje obsega posebno in splošno pozicijsko tveganje.
(3)
Posebno pozicijsko tveganje je tveganje spremembe cene finančnega instrumenta zaradi dejavnikov v zvezi z njegovim izdajateljem oziroma pri izvedenem finančnem instrumentu v zvezi z izdajateljem osnovnega finančnega instrumenta.
(4)
Splošno pozicijsko tveganje je tveganje spremembe cene finančnega instrumenta pri dolžniškem finančnem instrumentu zaradi spremembe ravni obrestnih mer oziroma pri lastniškem finančnem instrumentu cenovnih gibanj na kapitalskem trgu, ki niso povezana s posebnimi lastnostmi posameznih finančnih instrumentov.
(5)
Tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na podlagi postavk trgovalne knjige.
(6)
Tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi trgovanja je tveganje nastanka izgube zaradi preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja do posamezne osebe.
(7)
Valutno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi spremembe tečaja valut.
(8)
Tveganje spremembe cen blaga je tveganje nastanka izgub zaradi spremembe cene blaga, na katerega se nanaša izvedeni finančni instrument.
112. člen
(operativno tveganje)
Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube, vključno s pravnim tveganjem, zaradi naslednjih okoliščin:
1.
zaradi neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih procesov,
2.
zaradi drugih nepravilnih ravnanj ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno sfero pravne osebe,
3.
zaradi neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno sfero pravne osebe, ali
4.
zaradi zunanjih dogodkov ali dejanj.
113. člen
(izpostavljenost)
(1)
Izpostavljenost banke je vsaka postavka sredstev ali zunajbilančna postavka.
(2)
Izpostavljenost banke do posamezne osebe je vsota vseh postavk sredstev in zunajbilančnih postavk, ki izkazujejo:
1.
terjatve in pogojne terjatve banke do te osebe in
2.
naložbe banke v finančne instrumente in kapitalske deleže te osebe.
114. člen
(pomemben učinek, izguba ali strošek)
(1)
Pomemben učinek, izguba ali strošek je učinek, izguba ali strošek, ki ima pomembne posledice za finančni položaj banke oziroma za tveganja, ki jim je banka pri svojem poslovanju izpostavljena.
(2)
Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za druga pomembna dejstva oziroma okoliščine.
115. člen
(pojmi v zvezi z izračunom kapitalske zahteve za kreditno tveganje na podlagi notranjih bonitetnih sistemov)
(1)
Verjetnost neplačila je verjetnost, da bo v naslednjem enoletnem obdobju nastopil položaj neplačila nasprotne pogodbene stranke.
(2)
Položaj iz prvega odstavka tega člena obstaja:
1.
če je po oceni banke majhna verjetnost, da bo nasprotna pogodbena stranka v celoti poravnala svoje kreditne obveznosti do banke, njene nadrejene družbe ali katere koli njene podrejene družbe, ne da bi bilo za poplačilo treba uresničiti kreditno zavarovanje ali druge ukrepe prisilne izterjatve te obveznosti,
2.
če nasprotna pogodbena stranka več kot 90 dni zamuja s plačilom katere koli pomembne kreditne obveznosti do banke, njene nadrejene družbe ali katere koli njene podrejene družbe.
(3)
Izguba je premoženjska izguba, ki vključuje:
1.
pomembne učinke diskontiranja denarnih tokov na trenutek nastopa neplačila ter
2.
pomembne neposredne in posredne stroške, povezane z izterjavo terjatve.
(4)
Izguba ob neplačilu je razmerje med zneskom izgube pri posamezni izpostavljenosti banke zaradi neplačila nasprotne stranke in vrednostjo izpostavljenosti po stanju ob neplačilu.
(5)
Konverzijski količnik je razmerje med nečrpanim zneskom prevzete obveznosti banke po stanju ob izdelavi ocene, ki bo po oceni banke črpan in ne bo poravnan ob nastanku neplačila, in celotnim nečrpanim zneskom prevzete obveznosti banke po stanju ob izdelavi ocene. Prevzeta obveznost banke po prvem stavku tega odstavka je obveznost, ki jo je banka prevzela na podlagi odobrenega kredita, izdane garancije ali drugega pravnega posla.
(6)
Pričakovana izguba je razmerje med zneskom, za katerega se pričakuje, da bo izgubljen pri posamezni izpostavljenosti banke zaradi morebitnega neplačila nasprotne stranke ali zaradi uresničitve tveganja zmanjšanja vrednosti odkupljene denarne terjatve v naslednjem enoletnem obdobju, in vrednostjo izpostavljenosti po stanju ob neplačilu.
116. člen
(kreditno zavarovanje)
(1)
Kreditno zavarovanje je način zmanjševanja kreditnega tveganja, povezanega z eno ali več izpostavljenostmi banke.
(2)
Kreditna zavarovanja so stvarna in osebna.
(3)
Stvarno kreditno zavarovanje je vrsta zmanjševanja kreditnega tveganja, pri kateri je kreditno tveganje, povezano z izpostavljenostjo banke, zmanjšano zato, ker ima banka v primeru neizpolnitve nasprotne pogodbene stranke ali ob nastopu drugih pogodbeno določenih dogodkov, povezanih z nasprotno stranko, najmanj eno od naslednjih pravic:
1.
pravico prodati določeno premoženje zaradi poplačila svoje terjatve,
2.
pravico zagotoviti prenos ali pridobitev določenega premoženja,
3.
pravico obdržati določeno nedenarno premoženje ali denarne zneske,
4.
pravico zmanjšati oziroma pobotati znesek izpostavljenosti za znesek terjatve nasprotne stranke do banke,
5.
pravico nadomestiti znesek izpostavljenosti z zneskom v višini razlike med zneskom izpostavljenosti in zneskom terjatve nasprotne stranke do banke.
(4)
Osebno kreditno zavarovanje je vrsta zmanjševanja kreditnega tveganja, pri kateri je kreditno tveganje, povezano z izpostavljenostjo banke, zmanjšano zato, ker se je tretja oseba zavezala, da bo plačala dolgovani znesek v primeru neizpolnitve nasprotne pogodbene stranke (kreditojemalca) ali ob nastopu drugih pogodbeno določenih dogodkov, povezanih z nasprotno stranko.
(5)
Med stvarna kreditna zavarovanja spadajo tudi posli začasne prodaje oziroma nakupa in posli posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, če imajo značilnosti, določene v tretjem odstavku tega člena.
117. člen
(posel začasne prodaje oziroma odkupa)
(1)
Posel začasne prodaje oziroma odkupa je vsaka pogodba:
1.
pri kateri prenositelj na prejemnika prenese:
-
bodisi vrednostne papirje ali blago,
-
bodisi zajamčene pravice glede vrednostnih papirjev ali blaga, v zvezi s katerimi je jamstvo izdala priznana borza, ki je imetnik pravic glede teh vrednostnih papirjev ali blaga,
2.
po kateri prenositelj teh vrednostnih papirjev, blaga ali pravic ni upravičen prenesti na ali zastaviti več kot eni osebi hkrati in
3.
s katero se pogodbena stranka zaveže, da bo istovrstne vrednostne papirje, blago ali pravice iz 1. točke,
-
če je bila prenositelj: ponovno odkupila od nasprotne (pogodbene) stranke, ali
-
če je bila prejemnik: ponovno prodala nasprotni (pogodbeni) stranki
na dan v prihodnosti, določen s pogodbo, ali na zahtevo prenositelja, za ceno, določeno v pogodbi.
(2)
Pri poslu začasne prodaje ima banka položaj prenositelja.
(3)
Pri poslu začasnega odkupa ima banka položaj prejemnika.
118. člen
(posoja oziroma izposoja vrednostnih papirjev ali blaga)
(1)
Posoja oziroma izposoja vrednostnih papirjev ali blaga je posojilna pogodba:
1.
pri kateri posojilodajalec na posojilojemalca proti ustreznemu zavarovanju prenese vrednostne papirje ali blago in
2.
s katero se posojilojemalec zaveže vrniti vrednostne papirje ali blago enake vrste na dan v prihodnosti, določen s pogodbo, ali na zahtevo posojilodajalca.
(2)
Posel posoje vrednostnih papirjev ali blaga je posel iz prvega odstavka tega člena, pri katerem ima banka položaj posojilodajalca.
(3)
Posel izposoje vrednostnih papirjev ali blaga je posel iz prvega odstavka tega člena, pri katerem ima banka položaj posojilojemalca.
119. člen
(denarju podoben instrument)
Denarju podoben instrument je potrdilo o vlogi ali drug instrument podobnih značilnosti, ki ga izda banka.
120. člen
(sekuritizacija in povezani pojmi)
(1)
Sekuritizacija je posel ali shema, pri kateri se kreditno tveganje, povezano s posamezno izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, razdeli na vsaj dva segmenta kreditnega tveganja in ki ima naslednje značilnosti:
1.
plačila v tem poslu ali shemi so odvisna od izpolnjevanja obveznosti dolžnikov pri tej izpostavljenosti ali skupini izpostavljenosti in
2.
podrejenost segmentov kreditnega tveganja je podlaga za določitev porazdelitve izgub med trajanjem tega posla ali sheme.
(2)
Tradicionalna sekuritizacija je sekuritizacija, ki obsega premoženjski prenos izpostavljenosti, ki so predmet sekuritizacije, na pravno osebo s posebnim namenom sekuritizacije, ki izda vsaj dve vrsti vrednostnih papirjev, ki odražata različen segment kreditnega tveganja. To se opravi tako, da izvorna banka neposredno ali prek soudeležbe prenese imetništvo sekuritiziranih izpostavljenosti. Vrednostni papirji, ki se izdajo, ne vsebujejo denarne obveznosti izvorne banke.
(3)
Sintetična sekuritizacija je sekuritizacija, pri kateri se razdelitev kreditnega tveganja na segmente kreditnega tveganja doseže s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti ali garancijami, skupina izpostavljenosti, ki je predmet sekuritizacije, pa se ne prenese in se izkazuje v bilanci stanja izvorne banke.
(4)
Segment kreditnega tveganja je pogodbeno določen segment kreditnega tveganja, povezan s posamezno izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, pri katerem položaj v tem segmentu pomeni prevzem tveganja kreditne izgube, ki je večja ali manjša od tveganja glede enakega zneska pri položaju v vsakem drugem takem segmentu kreditnega tveganja, ne da bi bilo pri tem upoštevano kreditno zavarovanje, ki ga dajejo tretje osebe neposredno imetnikom položajev v tem ali drugih segmentih kreditnega tveganja.
(5)
Položaj v sekuritizaciji je izpostavljenost v sekuritizaciji.
(6)
Izvorna banka je ena od obeh:
1.
banka, ki je bila bodisi sama bodisi prek povezanih oseb, neposredno ali posredno, subjekt izvorne pogodbe, na podlagi katere so nastale obveznosti ali pogojne obveznosti dolžnika ali morebitnih dolžnikov, ki so podlaga izpostavljenosti, ki je predmet sekuritizacije, ali
2.
banka, ki odkupi izpostavljenost druge osebe tako, da jo izkazuje v svoji bilanci stanja, in ki to izpostavljenost kasneje sekuritizira.
(7)
Sponzor je banka:
1.
ki ni izvorna banka in
2.
ki ustanovi in upravlja program komercialnih vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem ali drugo shemo sekuritizacije in ki odkupuje izpostavljenosti od drugih oseb.
(8)
Kreditna izboljšava je pogodbeno razmerje, pri katerem se kreditna kvaliteta položaja v sekuritizaciji izboljša glede na kvaliteto položaja, če kreditne izboljšave ne bi bilo. Kreditna izboljšava vključuje izboljšavo z zagotovitvijo segmentov kreditnega tveganja z višjim vrstnim redom poplačila in druge oblike kreditne zaščite.
(9)
Pravna oseba s posebnim namenom sekuritizacije je pravna oseba, ki ima naslednje značilnosti:
1.
ni kreditna institucija,
2.
ustanovljena je za izvajanje ene ali več sekuritizacij,
3.
njeno delovanje je omejeno na posle za uresničitev namena iz 3. točke tega odstavka,
4.
njena organizacijska struktura ima namen ločiti njene obveznosti od obveznosti izvorne kreditne institucije in
5.
osebe, ki so imetniki upravičenj v tej pravni osebi, imajo neomejeno pravico zastaviti ali zamenjati ta upravičenja.
121. člen
(finančni instrumenti in s tem povezani pojmi)
(1)
Finančni instrument je vsak pravni posel, na podlagi katerega nastaneta tako finančno premoženje ene stranke kakor tudi finančna obveznost ali lastniški instrument druge stranke. Pojem finančni instrument obsega tako osnovni finančni instrument kakor tudi izvedeni finančni instrument in vključuje najmanj vse finančne instrumente po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.
(2)
Opcija je enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik opcije doseže sklenitev pogodbe o nakupu, prodaji ali zamenjavi, katere predmet je osnovni instrument.