Pravilnik o zaščiti živali pri zakolu

1103. Pravilnik o zaščiti živali pri zakolu

Na podlagi druge alinee 39. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo), desetega odstavka 27. člena in prvega odstavka 77. člena Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 110/02 – ZGO-1, 45/04 – ZdZPKG in 62/04 – odl. US) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K o zaščiti živali pri zakolu

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa pogoje za premikanje, začasno namestitev, omejitev, omamljanje in zakol živali, ki se redijo za proizvodnjo mesa, v skladu z Direktivo Sveta št. 93/119/ES z dne 22. decembra 1993 o zaščiti živali pri zakolu ali usmrtitvi (UL L št. 340, z dne 31. 12. 1993, str. 21, z vsemi spremembami).

2. člen

(izrazi)

Za namen tega pravilnika imajo uporabljeni izrazi naslednji pomen:

1.

klavnica so vsi objekti, vključno s tistimi za premikanje ali začasno namestitev živali, ki se uporabljajo za komercialni zakol živali;

2.

premikanje je razkladanje živali ali gnanje iz razkladalnih ploščadi, hlevov ali ograd v klavnicah v zgradbe ali prostore, kjer se opravi zakol;

3.

začasna namestitev je namestitev živali v hlevih, ogradah, na pokritih površinah ali na poljih, ki jih uporabljajo klavnice, da se živalim pred zakolom lahko nudi potrebno nego (voda, krma, počitek);

4.

omejitev je uporaba kakršnih koli postopkov, s katerimi se omeji gibanje živali zaradi učinkovitega omamljanja;

5.

omamljanje je vsak dovoljen postopek po tem pravilniku, ki živali povzroči takojšnjo izgubo zavesti, ki traja do zakola;

6.

zakol je povzročitev smrti živali z izkrvavitvijo.

3. člen

(zaščita živali)

Pri postopkih iz tega pravilnika je treba poskrbeti, da se živalim prihrani vsako vznemirjanje, bolečine ali trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti.

4. člen

(usposabljanje)

Delavci, ki delajo na mestih, kjer se živali ženejo, nameščajo v hleve, omejujejo, omamljajo in koljejo, se morajo udeležiti usposabljanja v obliki predavanj v trajanju najmanj 6 šolskih ur, v skladu s programom, katerega vsebina je kot Priloga sestavni del tega pravilnika, ter opraviti pisni preizkus znanja v trajanju dveh šolskih Uradni O opravljenem preizkusu znanja prejmejo potrdilo. Usposabljanje organizirajo za to registrirane osebe, katerih programe predhodno potrdi Veterinarska uprava Republike Slovenije.

II. PREMIKANJE IN ZAČASNA NAMESTITEV

5. člen

(premikanje in začasna namestitev)

(1)

Vsaka klavnica mora imeti na voljo opremo in naprave za razkladanje živali iz prevoznih sredstev.

(2)

Živali je treba razložiti takoj po prispetju. Če je zamuda neodložljiva, je treba živali zaščititi pred neugodnimi vremenskimi vplivi in zagotoviti ustrezno zračenje. Živali, ki se jih takoj po prispetju v klavnico ne zakolje, morajo imeti stalno na voljo vodo za napajanje z ustreznimi napravami za napajanje. Živali, ki bi se lahko zaradi različnih vrst, spola, starosti ali izvora med seboj poškodovale, je treba ločiti. Če so bile živali izpostavljene visokim temperaturam v vlažnem vremenu, jih je treba na primeren način ohladiti.

(3)

Če se živali dlje časa zadržuje v hlevih, je treba njihovo počutje in zdravje preverjati vsak dan, najmanj zjutraj in zvečer.

(4)

Živali, ki zaradi posledic prevoza ali ob prispetju v klavnico trpijo bolečine, ter mlade še dojene živali, je treba takoj zaklati. Če to ni mogoče, jih je treba ločiti od drugih in zaklati najpozneje v dveh urah. Živali, ki ne morejo hoditi, ni dovoljeno vleči, temveč jih je treba zaklati na mestu, kjer ležijo. Take živali je dovoljeno tudi prepeljati s posebnim vozičkom ali gibljivo ploščadjo, pod pogojem, da prevoz ne povzroči dodatnega nepotrebnega trpljenja živali.

(5)

Kjer imajo klavnice na voljo opremo za razkladanje, mora imeti takšna oprema tla, ki ne drsijo, po potrebi pa tudi stranska varovala. Mostički, rampe in prehodi morajo biti opremljeni s stranicami, ograjami ali kakšno drugo zaščito, ki preprečuje, da bi živali padle iz njih. Izhodne ali vhodne rampe morajo imeti najmanjši možen naklon.

(6)

Med razkladanjem je treba skrbeti, da se živali ne prestraši ali vznemiri in da ne padejo. Ne sme se jih dvigati za glavo, roge, ušesa, noge ali repe. Živali je treba gnati previdno. Kjer je le mogoče, je treba izkoristiti njihov čredni nagon. Kadar je potrebno, je treba voditi vsako posebej. Naprave za priganjanje je dovoljeno uporabljati le izjemoma, in sicer na mišicah zadnjega dela telesa le pri odraslih govedih in prašičih, ki se nočejo premakniti. Električni sunek ne sme biti daljši od 2 sekund. Pred živaljo, ki se jo priganja z električnim priganjačem, mora biti dovolj prostora, da se lahko premakne.

(7)

Živali se ne sme udariti ali pritisniti na kateri koli posebej občutljiv del telesa. Živalim se še zlasti ne sme stisniti, zviti ali zlomiti repov ali jih grabiti za oči. Udarci in brce so prepovedani.

(8)

Posebej previdno je treba ravnati z živalmi, ki se jih prevaža v kletkah ali zabojnikih. Kletk ni dovoljeno prevračati ali premetavati, raztovoriti jih je treba v vodoravnem položaju, da se prepreči poškodbe. Če je potrebno, je treba živali raztovoriti posamično in jih zaklati v najkrajšem možnem času, sicer jih je treba nahraniti in napojiti.

(9)

Klavnih živali ni dovoljeno odgnati na klavno mesto, če jih ni mogoče takoj zaklati. V tem primeru jih je treba namestiti v hleve, kjer morajo ves čas imeti na voljo pitno vodo iz ustreznih naprav. Živali, ki jih ne zakoljejo v roku 12 ur po njihovem prihodu, je treba nahraniti in jim zatem v ustreznih časovnih razmakih zagotoviti zmerne količine hrane.

6. člen

(hlevi)

Hlevi morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

a)

imeti morajo rampo za sprejem oziroma razkladanje živali, prostore za živali, hodnik (koridor) za odgon živali na zakol in prostore za bolne živali oziroma živali, za katere se sumi, da so bolne;

b)

rampa za sprejem živali mora biti urejena tako, da se živali pri razkladanju ne poškodujejo; prilagojena mora biti višini vozila oziroma mora imeti klanec s čim manjšim naklonom; imeti mora tla, ki ne drsijo, in ograjo, da živali ne morejo pasti z rampe. Materiali in gradnja rampe morajo omogočati čiščenje in razkuževanje;