Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih |...

411. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih

Na podlagi šestega odstavka 87. člena ter 91. in 92. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99, 38/99, 28/00 in 26/01) izdaja minister za pravosodje

P R A V I L N I K o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Vsebina)

Ta pravilnik podrobneje ureja način imenovanja in razrešitve sodnih izvedencev oziroma sodnih cenilcev (v nadaljnjem besedilu: izvedenci oziroma cenilci), vsebino in način opravljanja posebnega preizkusa strokovnosti in posebnega preizkusa znanja izvedencev oziroma cenilcev, tarifo za plačevanje nagrade za izvedensko oziroma cenilsko delo in povrnitev stroškov, ki jih je izvedenec oziroma cenilec imel v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom.

2. člen

(Izdelava mnenja)

Izvedenec oziroma cenilec je dolžan pri svojem delu upoštevati določila zakonov in svoje delo opraviti redno in vestno, v skladu s pravili znanosti in stroke ter svoje mnenje podati v roku, ki ga določi sodišče oziroma drug organ, ki ga je imenoval za izdelavo mnenja (v nadaljnjem besedilu: sodišče), na zahtevo stranke pa v roku, ki ga določi stranka, ki pa ne sme biti krajši kot 30 in ne daljši kot 60 dni.

Če izvedenec oziroma cenilec svojega dela ne more opraviti v določenem roku, je o tem dolžan obvestiti sodišče oziroma stranko najkasneje v 15 dneh po prejemu sklepa, s katerim je bil imenovan za izdelavo mnenja v določeni zadevi oziroma po prejemu zahteve stranke.

3. člen

(Hramba in vrnitev gradiva)

Izvedenec oziroma cenilec je dolžan zaupano gradivo skrbno hraniti, upoštevajoč določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in ga po opravljenem delu skupaj z izvidom in mnenjem oziroma cenitvijo vrniti sodišču oziroma stranki.

II. POSTOPEK IN NAČIN IMENOVANJA

4. člen

(Vloga)

Ministrstvo za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) vodi postopek za imenovanje izvedenca oziroma cenilca v skladu z zakonom o sodiščih (v nadaljnjem besedilu: zakon) in tem pravilnikom in po pravilih zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Oseba, ki želi biti imenovana za izvedenca oziroma cenilca (v nadaljnjem besedilu: kandidat), vloži pri ministrstvu vlogo za imenovanje za izvedenca ali cenilca z navedbo osebnih podatkov iz drugega odstavka 88. člena zakona in strokovnega področja, za katero želi biti imenovana.

5. člen

(Priloge)

Kandidat mora vlogi iz prejšnjega člena priložiti:

-

dokazilo o državljanstvu Republike Slovenije;

-

potrdilo pooblaščene izobraževalne organizacije o aktivnem znanju slovenskega jezika;

-

javno listino, iz katere so razvidni osebni podatki kandidata;

-

pisni življenjepis;

-

dokazilo, da kandidatu ni bila odvzeta poslovna sposobnost, ki ni starejše od 30 dni;

-

izpisek oziroma potrdilo iz kazenske evidence, ki ni starejše od 30 dni;

-

dokazila o univerzitetni oziroma drugi ustrezni izobrazbi po tretjem odstavku 87. člena zakona;

-

dokazila o ustreznem strokovnem znanju in praktičnih izkušnjah za določeno vrsto oziroma strokovno področje izvedenskega oziroma cenilskega dela;

-

dokazila, da ima kandidat šest let delovnih izkušenj na določenem izvedenskem oziroma cenilskem področju oziroma, da je priznani strokovnjak z ustreznimi dokazili po tretjem odstavku 87. člena zakona;

-

izjavo kandidata, da ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedenstvom oziroma cenilstvom;

-

druga dokazila o izpolnjevanju pogojev po zakonu oziroma tem pravilniku.

6. člen

(Dokazila o strokovnem znanju in praktičnih izkušnjah)

Kot dokazilo o ustreznem strokovnem znanju ter praktičnih sposobnostih in izkušnjah se upošteva natančna navedba področja in trajanja poklicnih izkušenj in zaposlitev kandidata, potrdila o udeležbi na strokovnih posvetovanjih in drugih izobraževalnih oblikah, podatki o objavljenih strokovnih in znanstvenih prispevkih, raziskovalni in izobraževalni dejavnosti, mnenja, ocene in priporočila strokovnih združenj in drugih strokovnih institucij s področja, na katerem želi kandidat opravljati izvedensko oziroma cenilsko delo, ter druga ustrezna potrdila in izjave o strokovnosti.

Kandidat mora predložiti tudi potrdilo o opravljenem posebnem preizkusu strokovnosti, če je ta odrejen po določbah 87. člena zakona in 10. člena tega pravilnika.

7. člen

(Dokazilo o znanju jezika)

Kot potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika velja tudi potrdilo o zaključnem izpitu srednje šole, potrdilo o zaključeni višji ali visoki šoli ali diploma fakultete, če je izobraževanje potekalo v slovenskem jeziku.

8. člen

(Osebnostna primernost)

Osebnostna primernost kandidata (3. točka prvega odstavka 87. člena zakona) se ugotavlja na podlagi pisnega življenjepisa, predloženih dokazil in opravljenega razgovora s kandidatom. Razgovor opravi višji upravni delavec, ki ga pooblasti minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister).

9. člen

(Strokovno mnenje)

Če predložena dokazila ne zadoščajo za oceno strokovnega znanja ter praktičnih sposobnosti in izkušenj, je na zahtevo ministra (četrti odstavek 87. člena zakona) kandidat dolžan predložiti mnenje državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge strokovne institucije s področja, na katerem želi opravljati izvedensko oziroma cenilsko delo, z obrazloženo oceno o kandidatovi strokovnosti in sposobnosti.

10. člen

(Poseben preizkus strokovnosti)

Če kandidat ne more predložiti mnenja iz prejšnjega člena ali če mnenje ne zadošča za oceno njegove strokovnosti in sposobnosti ali če je za posamezno strokovno področje z letnim programom iz drugega odstavka 26. člena tega pravilnika določen obvezen poseben preizkus strokovnosti, odredi minister poseben preizkus strokovnosti kandidata po četrtem odstavku 87. člena zakona.

Preizkus se opravi po določbah IV. dela tega pravilnika.

Od dneva odreditve preizkusa do dneva opravljanja preizkusa praviloma ne sme preteči več kot tri mesece.

V primerih iz prvega odstavka tega člena je kandidat lahko imenovan za izvedenca oziroma cenilca le, če uspešno opravi poseben preizkus strokovnosti.

11. člen

(Potrebno število izvedencev oziroma cenilcev)

Področje, na katerem primanjkuje izvedencev oziroma cenilcev (tretji odstavek 87. člena zakona) se ugotovi na podlagi obrazloženega mnenja predsednikov višjih sodišč o potrebi po izvedencih oziroma cenilcih na posameznem strokovnem področju oziroma za posamezno vrsto izvedenskega oziroma cenilskega dela v posameznem sodnem okrožju.

12. člen

(Odločba o imenovanju)

Odločbo o imenovanju za izvedenca oziroma cenilca ali o zavrnitvi imenovanja izda minister.

V izreku odločbe se navede strokovno področje izvedenskega oziroma cenilskega dela, za katero je izvedenec oziroma cenilec imenovan ali za katerega je bilo imenovanje zavrnjeno.

13. člen

(Prisega)

Izvedenec oziroma cenilec priseže slovesno v prostorih ministrstva.

O prisegi se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo minister, izvedenec oziroma cenilec in zapisnikar.

Ob prisegi se izvedencu oziroma cenilcu vroči odločba o imenovanju.

14. člen

(Objava imenovanja)

Imenovanje izvedenca oziroma cenilca se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter vpiše v imenik izvedencev oziroma cenilcev, ki ga vodi ministrstvo v skladu z določili zakona. Javni del imenika je objavljen tudi na spletnih straneh ministrstva.

15. člen

(Sprememba strokovnih področij)

Izvedenec oziroma cenilec lahko vsak čas predlaga zoženje ali razširitev za eno ali več strokovnih področij, za katera je imenovan oziroma želi biti imenovan za izvedenca oziroma cenilca.

Zoženje oziroma razširitev se opravi po postopku za imenovanje oziroma razrešitev izvedenca, določenem z zakonom in tem pravilnikom.

16. člen

(Štampiljka)

Izvedenec oziroma cenilec ima štampiljko, v kateri je navedeno njegovo osebno ime in stalno prebivališče, s pristavkom: “Sodni-a izvedenec-ka in/ali sodni-a cenilec-ka za ……….. (eno ali več strokovnih področij, za katerega/katera je imenovan)”.

Štampiljka je okrogla, s premerom 38 mm.

Ministrstvo priskrbi izvedencu oziroma cenilcu štampiljko na njegove stroške.

Odtis štampiljke in podpis izvedenca oziroma cenilca na izvidu in menju oziroma cenitvi, namenjeni za uporabo v tujini, overi ministrstvo, razen v primerih, ko je z mednarodnimi sporazumi določeno, da listin za njihovo uporabo v tujini ni treba overiti.

17. člen

(Izkaznica)

Izvedenec oziroma cenilec ima izkaznico, v kateri je navedeno njegovo osebno ime in stalno prebivališče, s pristavkom: “Sodni-a izvedenec-ka in/ali sodni-a cenilec-ka za ……….. (eno ali več strokovnih področij, za katerega/katera je imenovan)”.

Izkaznica je sestavljena iz plastificiranega ovitka, velikosti 10 x 7 cm, in identifikacijske kartice, velikosti 9,5 x 6,5 cm, ki se po vnosu podatkov o imetniku vstavi v plastificiran ovitek.

Identifikacijska kartica vsebuje naslednje rubrike:

-

SODNI-A IZVEDENEC-KA in/ali SODNI-A CENILEC-KA za ……….. (eno ali več strokovnih področij, za katerega/katera je imenovan);

-

prostor za sliko in osebno ime izvedenca / cenilca;

-

prostor za podpis ministra in za pečat ministrstva.

Ministrstvo priskrbi izvedencu oziroma cenilcu izkaznico na njegove stroške.

18. člen

(Sprememba podatkov)

Vsako spremembo osebnega imena, stalnega ali začasnega prebivališča in odsotnost, daljšo kot 6 mesecev, je izvedenec oziroma cenilec dolžan takoj sporočiti ministrstvu, ki spremembo vpiše v imenik izvedencev oziroma cenilcev.

V primeru spremembe osebnega imena ali stalnega prebivališča izvedenca oziroma cenilca zagotovi ministrstvo izvedencu oziroma cenilcu novo štampiljko in izkaznico na njegove stroške.

Izvedenec oziroma cenilec mora po prejemu nove štampiljke in izkaznice staro štampiljko in izkaznico takoj izročiti ministrstvu.

III. NAČIN RAZREŠITVE

19. člen

(Začetek postopka za razrešitev)

Minister razreši izvedenca oziroma cenilca iz razlogov, določenih v 89. členu zakona in v primeru iz zadnjega stavka petega odstavka 87. člena zakona.