Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih...

4596. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev

Na podlagi tretjega odstavka 100. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina uredbe)

Ta uredba predpisuje merila za določanje oprostitev pri plačilu socialno varstvenih storitev ter način njihovega uveljavljanja.

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi v tej uredbi imajo naslednji pomen:

1.

Upravičenec ali upravičenka (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) je oseba, ki za razreševanje socialnih stisk in težav potrebuje organizirano strokovno pomoč v obliki socialno varstvenih storitev, če izpolnjuje splošne pogoje iz 5. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: zakon) in posebne pogoje, predpisane s standardi in normativi za posamezno storitev.

2.

Družinski član je oseba, ki jo kot družinskega člana upravičenca oziroma zavezanca določa zakon.

3.

Zavezanec ali zavezanka (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je fizična oseba, ki ni družinski član, če jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in druga pravna ali fizična oseba, ki jo k plačilu stroškov oskrbe ali institucionalnega varstva za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel.

4.

Ugotovljeni dohodek je dohodek, ki se upošteva pri odločanju o oprostitvi po tej uredbi.

5.

Meja socialne varnosti je znesek, ki mora po tej uredbi ostati upravičencu in njegovim družinskim članom oziroma zavezancu in njegovim družinskim članom za preživljanje po plačilu prispevka za opravljeno storitev.

6.

Plačilna sposobnost je znesek, do katerega je upravičenec oziroma zavezanec sposoben plačati oziroma prispevati k plačilu storitve.

7.

Prispevek k plačilu storitve je znesek, ki ga je plačilno sposoben upravičenec oziroma zavezanec dolžan plačati izvajalcu storitve na podlagi predloženega računa po merilih te uredbe.

8.

Oprostitev plačila storitve je znesek, ki ga upravičenec oziroma zavezanec glede na svojo plačilno sposobnost po merilih te uredbe ne more in ni dolžan plačati.

3. člen

(storitve, za katere se lahko uveljavljajo oprostitve)

(1)

Po merilih te uredbe se določajo oprostitve plačil za socialno varstvene storitve, ki jih v okviru mreže javne službe in v skladu s predpisanimi standardi in normativi (v nadaljnjem besedilu: storitve) opravi javni socialno varstveni zavod ali koncesionar (v nadaljnjem besedilu: izvajalec), katerih cena je oblikovana v skladu s predpisano metodologijo, in za katere zakon ne določa, da so za upravičenca brezplačne.

(2)

Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se določajo oprostitve plačil za naslednje storitve:

1.

osebna pomoč,

2.

pomoč družini za dom in pomoč družini na domu,

3.

institucionalno varstvo po prvem odstavku 16. člena zakona,

4.

vodenje, varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji.

(3)

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se po merilih te uredbe določajo oprostitve plačil tudi za storitve institucionalnega varstva v drugi družini, ki jih opravi oseba, ki je sklenila pogodbo s centrom za socialno delo v skladu s 65. členom zakona, če se je občina, kjer ima upravičenec stalno prebivališče, s pogodbo s centrom za socialno delo zavezala za plačilo oziroma (do)plačilo dogovorjene oskrbnine.

(4)

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se po merilih te uredbe lahko izjemoma določajo oprostitve plačil tudi za nadstandardne storitve, kadar upravičenec storitev nujno potrebuje, pa ni na voljo standardne storitve.

4. člen

(uveljavljanje oprostitve pri nadomestni obliki bivanja in oskrbe izven mreže javne službe)

(1)

Ne glede na določbe prejšnjega člena lahko center za socialno delo za upravičenca do institucionalnega varstva določi oprostitev po merilih te uredbe, če je bila upravičencem zagotovljena nadomestna oblika bivanja in oskrbe izven mreže javne službe.

(2)

Upravičenci do nadomestne oblike bivanja in oskrbe po prejšnjem odstavku so osebe, ki se skladno s predpisanimi standardi socialno varstvenih storitev štejejo kot upravičenci do institucionalnega varstva.

(3)

Za nadomestno obliko bivanja in oskrbe po prvem odstavku tega člena, za katero je možno uveljavljati oprostitev po tej uredbi, se šteje zagotavljanje storitve pri izvajalcu izven mreže javne službe, ki:

-

izvaja program stanovanjske skupine ali bivalne skupnosti kot dopolnilni program socialnega varstva ali storitev institucionalnega varstva na podlagi dovoljenja za delo,

-

je o izvajanju programa oziroma storitve sklenil pogodbo z uporabnikom storitve in občino, kjer ima upravičenec stalno prebivališče, s katero se je občina zavezala za plačilo oziroma (do)plačilo,

-

ima oblikovano ceno v skladu s predpisano metodologijo za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev in je k ceni pridobil soglasje ministrstva, pristojnega za socialno varstvo.

5. člen

(uporaba meril za druge storitve)

Če tako odloči pristojni organ financerja posamezne storitve se merila za določanje oprostitev po tej uredbi lahko uporabijo tudi za:

-

storitev socialnega servisa,

-

storitve iz 1. do 4. točke drugega odstavka 3. člena te uredbe, kadar se izvajajo izven okvira javne službe ali po merilih in kriterijih, ki presegajo predpisani standard,

-

druge socialno varstvene programe.

6. člen

(upravičenci do oprostitev in vrstni red plačil)

(1)

Pravico do oprostitve lahko uveljavljajo upravičenci in zavezanci, če po merilih te uredbe ne morejo plačati celotne vrednosti opravljene storitve, po naslednjem vrstnem redu plačil:

-

storitev plača upravičenec,

-

upravičenec ima pravico do oprostitve plačila, če plačilo presega njegovo plačilno sposobnost,

-

znesek, za katerega je upravičenec oproščen plačila, plača zavezanec, razen v primerih, ko ni zavezancev,

-

zavezanec, ki je fizična oseba, ima pravico do oprostitve plačila, če plačilo presega njegovo plačilno sposobnost, in v drugih primerih, ki jih določa ta uredba.

(2)

Zavezanec, ki je pravna oseba, ni upravičen do oprostitve po tej uredbi.

(3)

V primeru oprostitve upravičenca oziroma zavezanca plača razliko do vrednosti storitve Republika Slovenija ali občina.

7. člen

(pristojnost za odločanje)

(1)

O oprostitvah pri plačilu storitev iz 3. in 4. člena te uredbe odloča v okviru javnih pooblastil tisti center za socialno delo, ki je po zakonu krajevno pristojen za upravičenca.

(2)

O oprostitvah pri plačilih storitev in drugih socialno varstvenih programov iz 5. člena te uredbe odloča pristojni organ financerja, ki lahko za vodenje postopkov sklene pogodbo s centrom za socialno delo.

8. člen

(plačnik storitev, za katere veljajo oprostitve)

(1)

Za upravičence in za zavezance, ki jim je z odločbo centra za socialno delo priznana oprostitev plačila storitev po prvem odstavku prejšnjega člena, zagotavljata plačila ali doplačila Republika Slovenija oziroma občina, v skladu z zakonom.

(2)

Za upravičence, za zavezance ali za druge uporabnike, katerim določi oprostitev pristojni organ financerja po drugem odstavku prejšnjega člena, zagotavlja plačila ali doplačila financer storitve oziroma programa.

II. MERILA ZA DOLOČANJE OPROSTITEV

1. Merila

9. člen

(določanje meril)

Oprostitev po tej uredbi je odvisna od naslednjih meril:

-

vrednosti opravljene storitve,

-

višine ugotovljenega dohodka,

-

meje socialne varnosti,

-

plačilne sposobnosti,

-

prispevka k plačilu storitve.

10. člen

(vrednost opravljene storitve)

Vrednost opravljene storitve je znesek, ki ga po veljavni ceni za dogovorjeni obseg storitve določi izvajalec.

11. člen

(ugotovljeni dohodek)

(1)

Ugotovljeni dohodek so dohodki in prejemki, ugotovljeni na način, kot ga določa zakon za prejemnike denarne socialne pomoči, kolikor ta uredba ne določa drugače.

(2)

Za določitev meje socialne varnosti, plačilne sposobnosti in prispevka oprostitve samske osebe se upoštevajo njeni lastni dohodki in prejemki, v primerih družine pa dohodki in prejemki upravičenca oziroma zavezanca skupaj z dohodki in prejemki njegovega zakonca ali osebe, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti (v nadaljnjem besedilu: ugotovljeni dohodek družine).

(3)

V ugotovljeni dohodek se ne štejejo regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade, dodatek za rekreacijo in enkratni dohodki iz naslova zaposlitve, kot so božičnice, 13. plača ipd., in drugi priložnostni in občasni dohodki, ki so bili v skladu s prvim odstavkom tega člena ugotovljeni oziroma prejeti samo enkrat.

(4)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se v ugotovljeni dohodek šteje tisti del dohodka od prodaje nepremičnine, ki ni bil vložen v nakup druge nepremičnine.

12. člen

(meja socialne varnosti)

Meja socialne varnosti je odvisna od minimalnega dohodka, ki je določen v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določa zakon, in od ugotovljenega dohodka.

13. člen

(meja socialne varnosti samske osebe)

(1)

Meja socialne varnosti samske osebe se določi kot vsota njenega minimalnega dohodka in 30% njenega ugotovljenega dohodka, vendar ne more biti nižja od 1,5 minimalnega dohodka.