Uredba o ureditvi trga s poljščinami

932. Uredba o ureditvi trga s poljščinami

Na podlagi 5. člena v zvezi s 126. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o ureditvi trga s poljščinami

I. POGLAVJE: Vsebina

1. člen

(vsebina uredbe)

Ta uredba določa:

-

neposredna plačila na površino za izravnavo stroškov pridelave žit, oljnic in stročnic,

-

upravičene površine,

-

praho,

-

pomoč za energetske rastline,

-

pomoč za stročnice,

-

neposredna plačila za oljne buče.

2. člen

(tržno leto)

Za poljščine iz te uredbe se tržno leto začne 1. julija tekočega leta in konča 30. junija naslednjega leta.

II. POGLAVJE: Neposredna plačila za izravnavo stroškov pridelave

1. PODPOGLAVJE: Neposredna plačila za žita, oljnice in stročnice

3. člen

(uvedba)

Do neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave (v nadaljnjem besedilu: neposredna plačila) je upravičeno kmetijsko gospodarstvo (v nadaljevanju: pridelovalec), ki prideluje poljščine iz 4. člena te uredbe na lastnih ali najetih površinah v Republiki Sloveniji.

4. člen

(višina neposrednih plačil)

(1)

Višine neposrednih plačil v letu 2004 za poljščine, ki so opredeljene v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe, so:

-

66.957 SIT/ha za žita;

-

66.957 SIT/ha za oljnice;

-

66.957 SIT/ha za stročnice;

-

66.957 SIT/ha za površine v prahi.

(2)

Pridelovalec lahko za mešanico žit ali za mešanico stročnic in žit iz Priloge 1 uveljavlja neposredno plačilo v višini 66.957 SIT/ha.

5. člen

(pogoji za uvedbo neposrednega plačila za žita, oljnice in stročnice)

(1)

Pridelovalec lahko neposredna plačila pridobi, če:

-

strnjena površina posamezne poljščine (poljina) iz prvega odstavka 4. člena te uredbe ali mešanica iz drugega odstavka 4. člena te uredbe, znaša vsaj 0,10 ha,

-

površine, za katere uveljavlja neposredna plačila za izravnavo stroškov pridelave, poseje najkasneje do 31. maja in v primeru sladke koruze najkasneje do 15. junija tekočega leta;

-

poljščina ostane na njivi vsaj do začetka cvetenja v pogojih normalne rasti skladno z lokalnimi standardi pridelave;

-

stročnice pospravi šele po fazi mlečne zrelosti;

-

površine, za katere uveljavlja neposredna plačila, obdeluje kot dober gospodar v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča,

-

najmanjša skupna površina, za katero lahko uveljavlja neposredna plačila iz tega člena in iz 36. člena te uredbe, znaša 0,30 ha.

(2)

Pridelovalec lahko vloži le en zahtevek za neposredna plačila na posamezno površino kmetijskega zemljišča.

6. člen

(vlaganje zahtevkov)

(1)

Postopek uveljavljanja neposrednih plačil na površino za poljščine je določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2004.

(2)

Zahtevek za neposredna plačila na površino za leto 2004 se vloži na predpisanem obrazcu iz predpisa iz prejšnjega odstavka na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: agencija) od 1. aprila do 15. maja 2004.

7. člen

(osnovna regionalna površina)

(1)

Republika Slovenija predstavlja eno regijo. Osnovna regionalna površina v Republike Slovenije znaša 125.171 ha, ki je določena na osnovi povprečnega števila hektarjev poljščin iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka 4. člena te uredbe, ki so vključene v shemo neposrednih plačil, na podlagi statističnih podatkov iz obdobja 1997–1999.

(2)

Neposredno plačilo se odobri za površine, ki so posejane s poljščinami, ali površine v prahi po izvedenih administrativnih kontrolah, ki ne presegajo osnovne regionalne površine iz prejšnjega odstavka.

(3)

Če vsota površin, za katere se uveljavlja neposredno plačilo za poljščine, praho in krmne površine, po izvedenih administrativnih kontrolah presega površino iz prvega odstavka tega člena, se upravičena površina na kmetijsko gospodarstvo sorazmerno zmanjša.

(4)

Površine poljščin, ki po tej uredbi niso predmet zahtevka za neposredno plačilo na površino za poljščine, ampak se uporabljajo pri izračunu krmnih površin v skladu s predpisom, ki ureja ureditev trga za goveje meso, se prav tako štejejo v osnovno regionalno površino iz prvega odstavka tega člena.

8. člen

(izplačilo neposrednih plačil)

(1)

Sredstva za neposredna plačila se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 5536 Neposredna plačila v kmetijstvu – EKO 0.

(2)

Sredstva za neposredna plačila se upravičencem izplačujejo med 16. novembrom tekočega leta in 31. januarjem naslednjega leta, neposredna plačila na površino v prahi se izplačajo med 16. novembrom tekočega leta in 31. marcem naslednjega leta.

2. PODPOGLAVJE: Upravičene površine za neposredno plačilo na površino

9. člen

(uveljavljanje zahtevkov in definicije)

(1)

Zahtevki za plačilo na površino se ne morejo uveljaviti za zemljišča, ki so bila 31. decembra 2000 trajni travniki, trajni nasadi ali gozd, ali uporabljeni za nekmetijske namene.

(2)

Za namene te uredbe so uporabljajo naslednje definicije:

-

trajni travnik je površina, ki ni v kolobarju in je namenjena za trajno pridelavo trave (sejan ali naraven travnik, pet let ali več ni preoran);

-

trajni nasadi so nasadi, ki niso v kolobarju in niso trajni travniki in so na istem zemljišču pet let ali več in imajo zaporedne pridelke.

(3)

Vlagatelj se s posebno izjavo zaveže, da so podatki, ki jih je navedel v zahtevku po prvem odstavku tega člena, točni in resnični.

10. člen

(zamenjava upravičenosti površin)

(1)

Ne glede na določbe iz 9. člena te uredbe ima pridelovalec možnost, da na podlagi objektivnih razlogov vloži na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: ministrstvo) zahtevek za zamenjavo upravičenega zemljišča za zemljišče, ki ni upravičeno, in neupravičenega zemljišča v upravičeno.

(2)

Pridelovalec lahko v okviru programa prestrukturiranja (na primer razlastitve v javnem interesu, infrastrukturni ukrepi, gradnja cest) vloži zahtevek za spremembo neupravičenih kmetijskih površin v upravičene površine. Ta zamenjava ne sme predstavljati povečanja upravičenih površin za več kot 5% na kmetijskem gospodarstvu.

(3)

Pridelovalcu, ki se mu v primeru izvedbe postopka komasacije, arondacije in zložbe zemljišč dodelijo neupravičene površine ali če se pri združevanje zemljišč upravičene površine združijo z neupravičenimi površinami, ima pravico, da vloži zahtevek za spremembo zemljišč v upravičene površine. S tem, da ta zamenjava ne sme pomeniti povečanje upravičenih površin za več kot 5%.

(4)

Zahtevke za zamenjavo zemljišč iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena vloži na ministrstvo do 15. novembra pred letom vložitve zahtevka za neposredna plačila. Za leto 2004 javi zamenjave upravičenosti zemljišč na obrazcu "C prijava zemljišč v uporabi za leto 2004".

3. PODPOGLAVJE: Posebne zahteve za nekatere poljščine

11. člen

(dodatne zahteve za oljno ogrščico in oljno repico)

(1)

Do neposrednega plačila na površino so v primeru oljne ogrščice upravičene samo tiste površine, ki so posejane s certificiranim semenom oljne ogrščice sort z dvojno ničlo (00), ki so pred izplačilom neposrednega plačila kot take vpisane v skupni katalog sort poljščin v skladu z Direktivo Sveta 2002/53/ES, ki je do objave v Uradnem listu EU v slovenskem prevodu dosegljiva na ministrstvu.

(2)

Sorte z dvojno ničlo so tiste, ki imajo v semenu največ 25 μmol/g pri glukozinolatov, pri vsebnosti 9% vlage, določene z metodo EN ISO 9167-1:1995, in največ 2% eruka kislin od celotne vsebnosti maščobnih kislin, določene z metodo EN ISO 5508: 1995.

(3)

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, se lahko med upravičene površine štejejo tudi tiste, ki so posejane s semenom sort oljne ogrščice, ki je bilo pridelano iz sort z dvojno ničlo na istem kmetijskem gospodarstvu.

(4)

Račun in deklaracijo o nakupu certificiranega semena mora pridelovalec hraniti doma.

(5)

V primeru, da pridelovalec poseje seme sorte z dvojno ničlo (00), ki ga je pridelal doma, mora obvezno hraniti račun o nakupu semena iz prejšnjega leta.

12. člen

(sončnice)

(1)

Pridelovalci sončnic za potrebe slaščičarske industrije niso upravičeni do neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave iz te uredbe.

(2)

Sorte sončnic za slaščičarstvo so navedene v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(3)

Pridelovalec, ki vlaga zahtevek za neposredno plačilo na površino za sončnice, mora dokazilo o uporabi sort, ki niso navedene v Prilogi 2, hraniti doma.

4. PODPOGLAVJE: Praha

13. člen

(obvezna praha)

(1)

Pridelovalec, ki vloži zahtevek za neposredna plačila na površino za poljščine iz 4. člena te uredbe, ki je enak ali večji od 17,45 ha in s tem ustreza vsaj površini, ki je potrebna za proizvodnjo 92 t žita, pri povprečnem pridelku 5,27 t/ha, se odobri neposredno plačilo na površino za poljščine samo, če je izpolnil svojo obveznost do obvezne prahe v obdobju iz 14. člena te uredbe.

(2)

Pridelovalec, ki vloži zahtevek za neposredna plačila za poljščine iz 4. člena te uredbe za površine, ki so manjše od 17,45 ha, 92 t žita, ni zavezan do obvezne prahe.

(3)

Osnovna stopnja obvezne prahe znaša v letu 2004/2005 5% od površine iz zahtevka iz prvega odstavka tega člena.

14. člen

(obdobje prahe)

(1)

Površine morajo biti v prahi v obdobju od 15. januarja najmanj do 31. avgusta.

15. člen

(uporaba površin v prahi)

(1)

Površine v prahi se ne smejo uporabljati za kmetijsko proizvodnjo, niti se uporabljati za kmetijske in dobičkonostne namene, ki bi bili nezdružljivi s pridelovanjem poljščin.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se površine v prahi lahko uporabijo za:

-

pridelovanje surovin za predelavo v proizvode oziroma v izdelke, ki niso prvotno namenjeni za prehrano ljudi ali živali, pod pogojem, da se uporablja učinkovit nadzor s strani Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in lovstvo (v nadaljevanju: kmetijska inšpekcija);

-

gojenje krmnih metuljnic na kmetijskem gospodarstvu, katera skupna pridelava je v skladu z obveznostmi iz predpisa, ki ureja ekološko pridelovanje. Površine morajo biti posejane pretežno s sortami krmnih metuljnic iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, katerih delež mora biti vsaj 85% in ne sme jih biti mogoče žeti ločeno, pri čemer te površine niso upravičene do neposrednega plačila.

(3)

Za površine v prahi, za katere pridelovalec uveljavlja neposredna plačila, mora skrbeti kot dober gospodar, v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.

(4)

Pridelovalcu se lahko dovoli setev poljščin na površinah v prahi od 15. julija dalje za spravilo v naslednjem letu, če je to potrebno zaradi tehnologije pridelave.

16. člen

(velikost površin v prahi)

(1)

Površine v prahi morajo zajemati strnjeno površino, ki je velika vsaj 0,3 ha in široka vsaj 20 m.

(2)

Površine v prahi lahko zajemajo tudi:

-

manjše strnjene površine (poljine), omejene s trajnimi mejami, kot so zidovi, žive meje ali vodotoki;

-

strnjene površine (poljine), široke manj kot 20 m, v območjih, kjer so te površine tradicionalne;

-

strnjene površine (poljine), široke vsaj 10 m, vzdolž stalnih vodotokov ali jezer, ki so predmet posebnih nadzorov v skladu s cilji varovanja okolja. V tem primeru mora biti najmanjša strnjena površina vsaj 0,1 ha.

(3)

Za tržno leto 2004/2005 površine v prahi lahko zajemajo tudi:

-

strnjene površine (poljine) široke vsaj 10 m in velike 0,10 ha;

-

v primeru ustrezno upravičenih okoljskih razlogov je strnjena površina (poljina) široka vsaj 5 m in velika 0,05 ha.

17. člen

(prostovoljna praha)

(1)

Pridelovalca iz prvega in drugega odstavka 13. člena te uredbe, ki uveljavljata neposredna plačila, lahko del svojih površin vključita v sistem prostovoljne prahe.

(2)

Prostovoljna praha znaša do 10% površin, ki so predmet neposrednega plačila.

18. člen

(znižanje neposrednih plačil zaradi neizpolnjevanje obvezne prahe)

(1)

Če je prijavljena površina v prahi manjša od stopnje obvezne prahe v določenem tržnem letu iz tretjega odstavka 13. člena te uredbe, je pridelovalec upravičen do neposrednega plačila, izračunanega na podlagi dejanskih površin v prahi in deleža posameznih poljin.

(2)

Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka se neposredno plačilo, za katero je pridelovalec vložil zahtevek za neposredna plačila, ne sme zmanjšati pod površino 17,45 ha, ki je potrebna za pridelavo 92 ton žita.

5. PODPOGLAVJE: Uveljavljanja neposrednega plačila za pridelovanje kmetijskih surovin (v nadaljevanju: ogrščica) na površinah v prahi iz prve alinee drugega odstavka 15. člena te uredbe

19. člen

(cilj pridelave)

Površine v prahi se lahko uporabijo za pridelavo oljne ogrščice, ki je namenjena za proizvodnjo bio goriva.

20. člen

(definicije pojmov)