Zakon o pospeševanju turizma (ZPT)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 57-2602/1998, stran 4134 DATUM OBJAVE: 14.8.1998

RS 57-2602/1998

2602. Zakona o pospeševanju turizma (ZPT)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi zakona o pospeševanju turizma (ZPT)
Razglašam zakon o pospeševanju turizma (ZPT), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. julija 1998.
001-22-74/98
Ljubljana, dne 7. avgusta 1998.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N O POSPEŠEVANJU TURIZMA (ZPT)

1. člen

Ta zakon določa pospeševanje turizma na lokalni in nacionalni ravni kot dejavnost v javnem interesu zaradi ugodnih vplivov, ki jih ima turizem na celoten gospodarski in družben razvoj.

I. DEJAVNOST POSPEŠEVANJA TURIZMA

2. člen

(1)

Dejavnost pospeševanja turizma je:

-

oblikovanje celovite turistične ponudbe,

-

spodbujanje razvoja turistične infrastrukture,

-

promocija celovite turistične ponudbe,

-

informiranje obiskovalcev.

(2)

Dejavnost iz prejšnjega odstavka opravljajo:

-

turistična organizacija na lokalni ravni (v nadaljnjem besedilu: lokalna turistična organizacija),

-

turistična organizacija na nacionalni ravni (v nadaljnjem besedilu: nacionalna turistična organizacija).

II. LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA

3. člen

(1)

Dejavnosti iz prvega odstavka 2. člena tega zakona opravlja lokalna turistična organizacija.

(2)

Lokalno turistično organizacijo ustanovi občina oziroma več občin na zaokroženem območju.

(3)

Člani lokalne turistične organizacije so pravne osebe in podjetniki posamezniki, katerih dejavnost je neposredno povezana s turizmom in sobodajalci ter tisti kmeti, ki opravljajo gostinsko dejavnost.

(4)

Članstvo v lokalni turistični organizaciji je obvezno za osebe iz prejšnjega odstavka, ki imajo v občini svoj sedež, poslovno enoto ali drugo obliko registrirane dejavnosti, in opravljajo s turizmom neposredno povezano dejavnost.

(5)

V lokalni turistični organizaciji so lahko člani tudi turistična in druga društva.

(6)

Občina iz drugega odstavka tega člena z ustanovitvenim aktom določi način upravljanja lokalne turistične organizacije in njeno dejavnost, ki obsega najmanj:

-

oblikovanje celovite turistične ponudbe območja,

-

informiranje obiskovalcev v okviru turistično informacijskega centra,

-

promocijo turistične ponudbe,

-

sooblikovanje turistične ponudbe Slovenije in njene promocije,

-

vključevanje aktivnosti turističnih društev s statusom društva, ki deluje v javnem interesu,

-

spodbujanje razvoja in urejanje objektov turistične infrastrukture na območju.

(7)

V organu upravljanja lokalne turistične organizacije se zagotovi sorazmerno zastopanost članov posameznih dejavnosti.

(8)

Člani lokalne turistične organizacije iz tretjega odstavka tega člena, razen turističnih in drugih društev, plačujejo članarino lokalni turistični organizaciji.

4. člen

Turistično informacijski center
Turistično informacijski center iz druge alinee šestega odstavka 3. člena tega zakona opravlja aktivnosti v zvezi z:

-

sprejemanjem obiskovalcev,

-

nudenjem brezplačnih informacij obiskovalcem,

-

zbiranjem podatkov za potrebe informiranja obiskovalcev,

-

ugotavljanjem mnenj obiskovalcev o kakovosti turistične ponudbe,

-

sprejemanjem in posredovanjem pritožb obiskovalcev v zvezi s turistično ponudbo pristojnim organom.

III. NACIONALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA

5. člen

(1)

Za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 2. člena tega zakona Vlada Republike Slovenije ustanovi nacionalno turistično organizacijo, h kateri lahko kot ustanovitelji pristopijo Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Turistična zveza Slovenije ter lokalne turistične organizacije in druge zainteresirane organizacije na nacionalni ravni.

(2)

Ustanovitelji nacionalne turistične organizacije v ustanovitvenem aktu določijo obliko organiziranosti in način upravljanja ter dejavnost, ki obsega najmanj:

-

usklajevanje in pospeševanje lokalnih turističnih ponudb,

-

oblikovanje celovite turistične ponudbe Slovenije,

-

promocijo turistične ponudbe Slovenije,

-

komuniciranje s turističnimi trgi v tujini,

-

vzpostavitev mreže turističnih predstavništev v tujini,

-

delovanje informacijskega sistema za potrebe pospeševanja turizma.

IV. TURISTIČNI KRAJ IN TURISTIČNO OBMOČJE

6. člen

(1)

Turistični kraj je naseljen kraj, ki ima naravne, kulturne, zgodovinske ali druge znamenitosti pomembne za turizem, razvito turistično infrastrukturo ter druge vsebine, pomembne za oblikovanje turistične ponudbe.

(2)

Turistično območje je geografsko zaokrožena celota ene ali več občin, na katerem se lahko oblikuje celovita turistična ponudba, in izpolnjuje najmanj eno od naslednjih meril:

-

500 ležišč v gostinskih obratih pridobitne narave,

-

40.000 prenočitev turistov v predhodnem koledarskem letu,

-

30.000 registriranih dnevnih obiskovalcev v predhodnem koledarskem letu.

(3)

Turistično območje je tudi območje, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, tedaj ko občina oziroma občine iz svojega proračuna nadomestijo manjkajoči del prihodka, ki bi bil sicer dosežen iz naslova turistične takse, če bi bila izpolnjena merila iz druge alinee prejšnjega odstavka, in ga namenijo za ugodnosti in storitve v skladu z 22. členom tega zakona.

(4)

Višina manjkajočega prihodka se določi tako, da se število manjkajočih prenočitev turistov iz druge alinee prvega odstavka pomnoži z 8 točkami turistične takse.

7. člen

Podelitev statusa turističnega območja
Občine, ki izpolnjujejo merila iz 6. člena in ustanovijo lokalno turistično organizacijo iz 3. člena tega zakona, pridobijo sposobnost, da se prijavijo pristojnemu ministrstvu za pridobitev statusa turističnega območja.

8. člen

(1)

Ministrstvo, pristojno za turizem, podeli občinam status "turističnega območja" na podlagi pisne vloge, ki vsebuje:

-

dokazilo o registraciji lokalne turistične organizacije in njen ustanovitveni akt,

-

podatke iz drugega oziroma tretjega odstavka 6. člena tega zakona,

-

dokazila o delovanju turistično informacijskega centra.

(2)

Lokalne turistične organizacije s turističnih območij, pridobijo pravico:

-

soustanovitve nacionalne turistične organizacije,

-

sodelovanja pri oblikovanju programa aktivnosti nacionalne turistične organizacije,

-

sofinanciranja pospeševanja turizma iz sredstev nacionalne turistične organizacije.

9. člen

Usklajevanje turističnih ponudb turističnih območij in istovrstnih ponudb

(1)

Na podlagi interesov po usklajevanju turistične ponudbe več turističnih območij, lahko lokalne turistične organizacije ustanovijo regionalno turistično organizacijo.

(2)

Subjekti, ki oblikujejo istovrstne ponudbe, kot npr. zdravilišča in podobno, lahko ustanovijo področno turistično organizacijo.

(3)

Subjekti iz prvega in drugega odstavka tega člena pridobijo pravico do sooblikovanja programa aktivnosti nacionalne turistične organizacije in pravico do sofinanciranja njihovih promotivnih aktivnosti v skladu z določili ustanovitvenega akta nacionalne turistične organizacije.

V. VIRI FINANCIRANJA

1. Lokalna raven

10. člen

Viri financiranja za izvajanje dejavnosti iz šestega odstavka 3. člena so:

-

sredstva članarine, turistične takse in proračunska sredstva občine,

-

prostovoljni finančni prispevki ustanoviteljev lokalne turistične organizacije,

-

lastni prihodki lokalne turistične organizacije,

-

sredstva nacionalne turistične organizacije za pospeševanje razvoja turizma,

-

sredstva proračuna Republike Slovenije iz naslova koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na srečo, ki so namenjena lokalnim skupnostim v zaokroženem turističnem območju in se uporabljajo za ureditev prebivalcem, obiskovalcem in turistom prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo,

-

darila in dotacije.

11. člen

Članarina

(1)

Občine iz 8. člena tega zakona predpišejo članom lokalne turistične organizacije članarino pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

(2)

Občina kot ustanoviteljica lokalne turistične organizacije, daje soglasje k letnemu finančnemu načrtu lokalne turistične organizacije na podlagi njenega programa dela.

12. člen

(1)

S turizmom neposredno povezane dejavnosti iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona opredeli minister, pristojen za turizem, s podzakonskim aktom.

(2)

Pri določanju stopnje odvisnosti dejavnosti od turizma, na podlagi prejšnjega odstavka tega člena, se posamezne dejavnosti razporedijo v skupine tako, da so v prvi, najvišji skupini, zastopane dejavnosti, katerih prihodek je najbolj neposredno odvisen od turizma, v zadnji skupini pa tiste dejavnosti, katerih prihodek je najmanj odvisen od turizma.

13. člen

Višino članarine za posameznega člana lokalne turistične organizacije iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona določi občina v točkah na podlagi skupine dejavnosti in glede na obseg prihodka, ki ga član doseže v občini v letu pred letom, za katerega se določi članarina.

14. člen

(1)

Glede na skupino dejavnosti iz 12. člena tega zakona, se določi članarina v točkah, in sicer od 10 do 150 točk.

(2)

Občina predpiše število točk za skupine dejavnosti iz 12. člena tega zakona v okvirih števila točk iz prejšnjega odstavka.

(3)

Pri določanju števila točk iz prejšnjega člena tega zakona, občina ne sme posameznih članov prerazporejati iz skupin dejavnosti, ki jih določi minister, pristojen za turizem. V okviru posamezne dejavnosti je izhodiščno število točk za vse člane enako.

15. člen

(1)

Glede na obseg prihodka se članarina določi v točkah, in sicer od 10 do 100 točk.

(2)

Občina predpiše obseg prihodka, od katerega se članarina določi v točkah po prejšnjem odstavku tega člena.

16. člen

(1)

Znesek članarine se določi tako, da se vsota točk po 14. in 15. členu tega zakona pomnoži z vrednostjo točke.

(2)

Vrednost točke je določena v znesku 1.000 tolarjev.

(3)

Vlada Republike Slovenije lahko na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin uskladi vrednost točke iz prejšnjega odstavka za odmerno leto, in sicer do 1. januarja leta, za katero se odmerja članarina.

17. člen

(1)

Občina lahko pod pogoji, ki so določeni v občinskem aktu, predpiše oprostitev plačila članarine.

(2)

Občina lahko predpiše, da se pri določanju članarine upošteva manjše število točk, kot so določene v 14. in 15. členu tega zakona.