Nalaganje dokumenta...
Uredba o skupinskih izjemah
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 69-3372/2002, stran 7880 DATUM OBJAVE: 2.8.2002
RS 69-3372/2002
3372. Uredba o skupinskih izjemah
Na podlagi prvega odstavka 9. člena zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o skupinskih izjemah
o skupinskih izjemah
I. SPLOŠNO
1. člen
(Vsebina uredbe)
(1)
Ta uredba določa skupine sporazumov iz prvega odstavka 5. člena zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99; v nadaljnjem besedilu: zakon), ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 5. člena zakona in zato niso prepovedani in nični.
(2)
Če ni izrecno določeno drugače ali če ne izhaja kaj drugega iz smisla določb te uredbe, velja to, kar je določeno za skupine sporazumov, tudi za skupine sklepov podjetniških združenj in skupine usklajenih ravnanj.
2. člen
(Pojmi)
(1)
Pojmi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
-
"Konkurenčna podjetja" pomenijo dejanske ali potencialne dobavitelje na istem proizvodnem trgu.
-
"Obveznost nekonkurence" pomeni vsako neposredno ali posredno obveznost, zaradi katere kupec ne proizvaja, kupuje, prodaja ali preprodaja blaga ali storitev, ki so konkurenčne pogodbenemu blagu ali storitvam, ali vsako neposredno ali posredno obveznost kupca, da mora kupiti od dobavitelja ali od drugega podjetja po izboru dobavitelja, več kot 80% celotne količine pogodbenega blaga ali storitev in njihovih substitutov na upoštevnem trgu oziroma več kot 50%, če gre za kupca v industriji motornih vozil, izračunano na podlagi vrednosti njegovih nakupov v prejšnjem koledarskem letu.
-
"Obveznost izključne dobave" pomeni vsako neposredno ali posredno obveznost, zaradi katere dobavitelj prodaja pogodbeno blago ali storitve za določen namen ali preprodajo samo enemu kupcu z območja Republike Slovenije.
-
"Sistem selektivne distribucije" je sistem distribucije, pri katerem se dobavitelj zavezuje, da bo neposredno ali posredno prodajal pogodbeno blago ali storitve samo distributerjem, izbranim na podlagi določenih kriterijev, ti distributerji pa se zavezujejo, da takšnega blaga ali storitev ne bodo prodajali nepooblaščenim distributerjem. V industriji motornih vozil pojem distributerja vključuje tudi serviserja.
-
"Sistem kvantitativne selektivne distribucije" je sistem selektivne distribucije, pri katerem dobavitelj uporabi takšne kriterije za izbiro distributerjev ali serviserjev, ki neposredno omejujejo število izbranih distributerjev ali serviserjev.
-
"Sistem kvalitativne selektivne distribucije" je sistem selektivne distribucije, pri katerem dobavitelj uporabi takšne kriterije za izbiro distributerjev ali serviserjev, ki so le kvalitativne narave, so potrebni zaradi narave pogodbenega blaga ali storitve, so enaki za vse potencialne člane sistema distribucije, se ne uporabljajo diskriminatorno in neposredno ne omejujejo števila distributerjev ali serviserjev.
-
"Tehnično znanje in izkušnje" je skupnost nepatentiranih uporabnih informacij, ki izvirajo iz izkušenj dobavitelja in ki so zaupne, bistvene in določene. Zaupnost pomeni, da tehnično znanje in izkušnje kot celota ali kot natančna razporeditev in skupek njihovih sestavnih delov, ni splošno znano ali lahko dosegljivo. Bistvenost pomeni, da tehnično znanje in izkušnje vključuje informacije, ki so nujne, da kupec lahko uporablja, prodaja ali preprodaja pogodbeno blago ali storitve. Določenost pomeni, da mora biti tehnično znanje in izkušnje opisano na takšen način, da je mogoče preveriti, ali izpolnjuje kriterija zaupnosti in bistvenosti.
-
"Kupec" je podjetje, ki na podlagi sporazuma iz prvega odstavka 5. člena zakona prodaja blago ali storitve za račun drugega podjetja.
-
"Pooblaščeni serviser" je ponudnik storitev popravila in vzdrževanja motornih vozil, ki posluje v okviru sistema distribucije, ki ga je vzpostavil dobavitelj motornih vozil.
-
"Nepooblaščeni ali neodvisni serviser" je ponudnik storitev popravila in vzdrževanja motornih vozil, ki ne posluje v okviru sistema distribucije, ki ga je vzpostavil dobavitelj motornih vozil.
-
"Nadomestni deli" so deli, ki se vgradijo v ali na motorno vozilo, tako da se z njimi nadomestijo sestavni deli tega vozila.
-
"Originalni nadomestni deli" so nadomestni deli, ki jih izdeluje proizvajalec sestavnih delov, ki se uporabljajo za izdelavo novega motornega vozila in ki se proizvajajo na isti proizvodni liniji, kot ti sestavni deli. Proizvajalec sestavnih delov mora dokazati, da ti nadomestni deli ustrezajo kakovosti sestavnih delov, ki so bili uporabljeni za izdelavo novega motornega vozila.
-
"Nadomestni deli ustrezajoče kakovosti" so nadomestni deli, ki ustrezajo kakovosti sestavnih delov, ki se uporabljajo za izdelavo novega motornega vozila in ki jih proizvaja proizvajalec teh sestavnih delov ali kakšno drugo podjetje in za katere proizvajalec nadomestnih delov lahko dokaže, da ustrezajo kakovosti teh sestavnih delov.
-
"Raziskave in razvoj" pomenijo pridobitev tehničnega znanja in izkušenj v zvezi s proizvodi ali postopki in izvajanje teoretičnih analiz, sistematičnih študij ali poskusov, vključno s poskusno proizvodnjo, tehnično preizkušanje proizvodov ali postopkov, vzpostavitev potrebnih naprav in pridobitev pravic intelektualne lastnine za rezultate.
-
"Pogodbeni postopek" pomeni tehnologijo ali postopek, ki je rezultat skupnih raziskav in razvoja.
-
"Pogodbeni proizvod" je proizvod, ki je rezultat skupnih raziskav in razvoja ali ki se izdela ali zagotovi z uporabo pogodbenih postopkov.
-
"Izkoriščanje rezultatov" pomeni proizvodnjo ali distribucijo pogodbenih proizvodov ali uporabo proizvodnega postopka ali odstop ali licenco pravic intelektualne lastnine ali posredovanje tehničnega znanja in izkušenj, potrebnega za takšno proizvodnjo ali uporabo.
-
Raziskave in razvoj ali izkoriščanje rezultatov se izvajajo "skupno", kadar potrebno delo izvaja skupno določena skupina strokovnjakov, skupna organizacija ali skupno podjetje, kadar se potrebno delo skupno zaupa tretji osebi ali se porazdeli med stranke sporazuma kot specializacija pri raziskavah, razvoju, proizvodnji ali distribuciji.
-
"Obveznost izključne nabave" pomeni obveznost nabave proizvoda, določenega v sporazumu o specializaciji, samo od stranke sporazuma, ki se ga je zavezala dobavljati.
-
"Rizična premija" pomeni ocenjene stroške za kritje določenega tveganja v prihodnosti, brez vseh administrativnih ali poslovnih stroškov in proračunskih prispevkov ter dohodkov iz naložb ali pričakovanega dobička.
-
"Tehnična premija" pomeni povprečen strošek za kritje določenega tveganja v preteklosti, brez vseh administrativnih ali poslovnih stroškov, proračunskih prispevkov ter dohodkov iz naložb ali pričakovanega dobička.
-
"Standardni zavarovalni pogoji" se nanašajo na določbe, ki jih vsebujejo vzorčne ali referenčne zavarovalne police, ki so jih skupno pripravile zavarovalnice ali organi ali združenja zavarovalnic.
-
"Sozavarovalna skupnost" pomeni skupnost, ki so jo ustanovile zavarovalnice in ki:
1.
v imenu in za račun vseh udeležencev jamči za zavarovanje določene skupine tveganj ali
2.
zaupa jamčenje in upravljanje zavarovanja določene skupine tveganj v njihovem imenu in za njihov račun eni od zavarovalnic, skupnemu posredniku ali skupnemu organu, ustanovljenem za ta namen.
-
"Sozavarovalna skupnost pozavarovanja" pomeni skupnost, ki so jo ustanovile zavarovalnice, lahko ob pomoči ene ali več pozavarovalnic:
1.
z namenom vzajemnega pozavarovanja svojih celotnih obveznosti glede določenih skupin tveganj ali njihovega dela,
2.
priložnostno, da bi v imenu in za račun vseh udeležencev sprejele pozavarovanje iste skupine tveganj.
-
"Novo tveganje" pomeni tveganje, za katerega ni nobenih informacij o zahtevkih, na temelju katerih bi bilo mogoče izračunati tehnične premije.
-
"Varnostne naprave" pomenijo sestavne dele in opremo, ki je namenjena preprečevanju in zmanjševanju izgub, in sisteme, oblikovane iz takšnih elementov.
(2)
Pojmi "podjetje", "dobavitelj" in "kupec" vključujejo tudi z njimi povezana podjetja.
3. člen
(Mejni tržni deleži in trajanje izjeme)
(1)
Izjema za skupine vertikalnih sporazumov, določena v prvem odstavku 4. člena te uredbe, velja, če tržni delež dobavitelja na upoštevnem trgu, na katerem prodaja pogodbeno blago ali storitve, ne presega 30%.
(2)
Če vertikalni sporazum vsebuje obveznost izključne dobave, potem izjema, določena v prvem odstavku 4. člena te uredbe, velja, če tržni delež kupca na upoštevnem trgu, na katerem kupuje pogodbeno blago ali storitve, ne presega 30%.
(3)
Glede mejnih tržnih deležev za skupine vertikalnih sporazumov v industriji motornih vozil se uporabljata prvi in drugi odstavek tega člena, razen za sporazume o vzpostavitvi sistemov kvantitativne selektivne distribucije za prodajo novih motornih vozil, pri katerih mejni tržni delež dobavitelja ne sme presegati 40% in za sporazume o vzpostavitvi sistemov kvalitativne selektivne distribucije, pri katerih se mejni tržni deleži sploh ne uporabljajo.
(4)
Izjema za skupine horizontalnih sporazumov, določena v prvem odstavku 13. člena te uredbe, velja:
-
za skupine sporazumov o raziskavah in razvoju:
1.
če udeležena podjetja niso konkurenčna podjetja, za čas trajanja raziskav in razvoja; pri skupnem izkoriščanju rezultatov pa sedem let od trenutka, ko so bili pogodbeni proizvodi prvič dani na slovenski trg,
2.
če sta dve ali več udeleženih podjetij konkurenčni podjetji, za čas, določen v prejšnji točki, če v trenutku sklenitve sporazuma o raziskavah in razvoju skupni tržni delež udeleženih podjetij ne presega 25% upoštevnega trga proizvodov, ki jih je možno izboljšati ali zamenjati s pogodbenimi proizvodi,
3.
po izteku obdobja iz 1. točke te alinee, dokler tržni delež udeleženih podjetij ne preseže 25% upoštevnega trga pogodbenih proizvodov;
-
za skupine sporazumov o specializaciji, če skupni tržni delež udeleženih podjetij ne presega 20% upoštevnega trga.
(5)
Minister, pristojen za gospodarstvo, izda pravilnik o načinu določanja upoštevnega trga in izračuna tržnega deleža.
II. SKUPINE VERTIKALNIH SPORAZUMOV
4. člen
(Obseg izjeme)
(1)
Prvi odstavek 5. člena zakona se ne uporablja za sporazume med dvema ali več podjetji, kadar za potrebe tega sporazuma vsako od teh podjetij deluje na različnih stopnjah proizvodnje ali distribucije in kadar ti sporazumi določajo pogoje, pod katerimi lahko stranke kupujejo, prodajajo ali preprodajajo določeno blago ali storitve ("vertikalni sporazumi").
(2)
Izjema, določena v prejšnjem odstavku, velja za vertikalne sporazume med podjetniškim združenjem in njegovimi člani ali med takšnim združenjem in njegovimi dobavitelji, le če so vsi njegovi člani trgovci na drobno in če noben posamezen član združenja, vključno s povezanimi podjetji, ni veliko podjetje v smislu določb zakona, ki ureja gospodarske družbe.
(3)
Izjema, določena v prvem odstavku tega člena, velja za vertikalne sporazume, ki vsebujejo določbe o odstopu pravic intelektualne lastnine kupcu ali o uporabi teh pravic s strani kupca, če te določbe niso glavni namen takšnih sporazumov in so neposredno povezane z uporabo, prodajo ali preprodajo blaga ali storitev s strani kupca ali njegovih strank. Izjema velja, če te določbe v zvezi s pogodbenim blagom ali storitvami ne vsebujejo omejitev konkurence, katerih cilj ali učinek je enak vertikalnim omejitvam, za katere ta uredba ne dopušča izjeme.
(4)
Izjema, določena v prvem odstavku tega člena, ne velja za vertikalne sporazume med konkurenčnimi podjetji, razen če konkurenčna podjetja sklenejo enostranski vertikalni sporazum in:
-
je dobavitelj proizvajalec in distributer blaga, kupec pa je distributer in ne proizvaja blaga, ki konkurira pogodbenemu blagu ali
-
dobavitelj ponuja storitve na različnih ravneh trgovanja, kupec pa ne opravlja konkurenčnih storitev na tisti ravni trgovanja, na kateri kupuje pogodbene storitve.
5. člen
(Neveljavnost izjeme za določene sporazume)
Izjema, določena v prvem odstavku prejšnjega člena, ne velja za vertikalne sporazume, ki imajo neposredno ali posredno za cilj:
-
omejitev svobode kupca pri določanju prodajne cene, z izjemo možnosti dobavitelja, da določi najvišjo prodajno ceno ali priporoči prodajno ceno, če to nima za posledico fiksne ali najnižje prodajne cene;
-
omejitev glede območja ali strank, na katero oziroma katerim lahko kupec prodaja pogodbeno blago ali storitve, razen:
1.
omejitve aktivne prodaje na izključno območje ali izključni skupini strank, ki si jih je dobavitelj pridržal zase ali dodelil drugemu kupcu, kadar takšna omejitev ne omejuje prodaje s strani strank kupca,
2.
omejitve prodaje končnim uporabnikom, naložene kupcu, ki deluje na stopnji trgovine na debelo,
3.
omejitve prodaje nepooblaščenim distributerjem, naložene članom sistema selektivne distribucije in
4.
omejitve kupčeve svobode, da prodaja sestavne dele, dobavljene za potrebe vgradnje, strankam, ki bi jih uporabile za proizvodnjo enake vrste blaga, kot ga proizvaja dobavitelj;
-
omejitev aktivne ali pasivne prodaje končnim uporabnikom, naloženo članom sistema selektivne distribucije, ki poslujejo na ravni maloprodaje;
-
omejitev navzkrižnih dobav med distributerji v okviru sistema selektivne distribucije, vključno med distributerji, ki delujejo na različnih ravneh trgovine;
-
omejitev, dogovorjeno med dobaviteljem sestavnih delov in kupcem, ki te sestavne dele vgrajuje, ki omejuje dobavitelja pri prodaji sestavnih delov kot nadomestnih delov končnim uporabnikom ali serviserjem, ki jim kupec ni zaupal servisiranja svojega blaga.
6. člen
(Neveljavnost izjeme za določene obveznosti v sporazumih)
Izjema, določena v prvem odstavku 4. člena te uredbe, ne velja za naslednje obveznosti, ki jih vsebujejo vertikalni sporazumi:
-
vsaka neposredna ali posredna obveznost nekonkurence, katere trajanje je nedoločeno ali daljše od petih let. Šteje se, da je vsaka obveznost nekonkurence, ki se molče obnovi za dobo, daljšo od petih let, dogovorjena za nedoločeno dobo;
-
vsaka neposredna ali posredna obveznost, zaradi katere kupec po prenehanju sporazuma ne proizvaja, kupuje, prodaja ali preprodaja blaga ali storitev, razen če se takšna obveznost nanaša na blago ali storitve, ki konkurirajo pogodbenemu blagu ali storitvam, je omejena na objekte, v katerih je kupec posloval med pogodbeno dobo in je nujna za zaščito tehničnega znanja in izkušenj, ki ga je dobavitelj prenesel na kupca ter če je trajanje takšne obveznosti nekonkurence omejeno na eno leto po prenehanju sporazuma. Ta obveznost ne vpliva na možnost dobavitelja, da naloži časovno neomejeno omejitev glede uporabe in razkritja tehničnega znanja in izkušenj, ki ni dostopno javnosti;
-
vsaka neposredna ali posredna obveznost, zaradi katere člani sistema selektivne distribucije ne prodajajo blagovnih znamk določenih konkurenčnih dobaviteljev.
7. člen
(Odprava ugodnosti skupinske izjeme)
Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu: urad) lahko odpravi ugodnost skupinske izjeme, če ugotovi, da so učinki posamičnega vertikalnega sporazuma, za katerega velja ta uredba, nezdružljivi z določili tretjega odstavka 5. člena zakona, zlasti kadar je dostop do upoštevnega trga ali konkurenca na njem pomembno omejena zaradi kumulativnega učinka vzporednih mrež podobnih vertikalnih omejitev s strani konkurenčnih dobaviteljev ali kupcev.
III. POSEBNE DOLOČBE ZA SKUPINE VERTIKALNIH SPORAZUMOV V INDUSTRIJI MOTORNIH VOZIL
8. člen
(Splošni pogoji za veljavnost izjeme)
(1)
Glede obsega izjeme za skupine vertikalnih sporazumov v industriji motornih vozil se uporablja 4. člen te uredbe.
(2)
Izjema, določena v prejšnjem odstavku, velja le, če vertikalni sporazum z distributerjem ali serviserjem določa, da mora v primeru, če želi dobavitelj odstopiti od sporazuma, obvestilo o odstopu vsebovati podrobne razloge za odstop, zato da dobavitelj ne bi odstopil od vertikalnega sporazuma z distributerjem zaradi dejanj, ki niso omejitve konkurence po tej uredbi.
(3)
Izjema, določena v prvem odstavku tega člena, velja le, če vertikalni sporazum z distributerjem ali serviserjem določa, da je odpovedni rok za redni odstop od sporazuma, kadar želi dobavitelj odstopiti od sporazuma, najmanj dve leti, ta rok pa se skrajša na najmanj eno leto, kadar:
-
je dobavitelj v primeru odstopa od sporazuma z zakonom ali posebnim sporazumom zavezan k plačilu primerne odškodnine;
-
dobavitelj odstopi od sporazuma, če je to potrebno zaradi reorganizacije celotne mreže ali njenega bistvenega dela.
(4)
Izjema, določena v prvem odstavku tega člena, velja le, če vertikalni sporazum določa, da lahko stranki predložita spor v zvezi z izpolnitvijo njunih pogodbenih obveznosti neodvisnemu strokovnjaku ali arbitraži. Ta možnost ne vpliva na pravico vsake stranke do vložitve tožbe pred pristojnim sodiščem.
9. člen
(Neveljavnost izjeme za določene sporazume)
(1)
Izjema, določena v prvem odstavku prejšnjega člena, ne velja za vertikalne sporazume, opisane v prvi, drugi in četrti alinei 5. člena te uredbe. Pojem kupca oziroma distributerja v tem primeru vključuje distributerja ali serviserja.