5266. Sklep o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe
Na podlagi 194. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07) v zvezi z 9. in 14. točko 129. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
S K L E P o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe
1.1. Vsebina sklepa in opredelitve pojmov
(1)
Ta sklep določa pravila v zvezi z upravljanjem s tveganji v borznoposredniških družbah, in sicer glede:
(a)
organizacijskih zahtev in obravnave tveganj,
(c)
procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.
(2)
Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(opredelitve pojmov)
(1)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07; v nadaljevanju: ZTFI), kot na primer:
(a)
družba za upravljanje v prvem odstavku 5. člena,
(b)
nadrejeno investicijsko podjetje v 22. členu,
(c)
nadrejeni finančni holding v tretjem in četrtem odstavku 5. člena,
(d)
upravljanje s tveganji v 192. členu,
(e)
kreditno tveganje v 192. členu,
(f)
tržna tveganja v 192. členu,
(g)
operativno tveganje v 192. členu,
(h)
izvorna banka je izvorna oseba iz 192. člena ZTFI v zvezi s šestim odstavkom 120. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1),
(i)
likvidnostna pozicija v prvem odstavku 193. člena,
(j)
tveganje koncentracije v prvem odstavku 193. člena,
(k)
tveganja, povezana z listinjenjem, v prvem odstavku 193. člena.
(2)
Ne glede na točko (e) prvega odstavka tega člena za namen tega sklepa kreditno tveganje vključuje tudi tveganje koncentracije, tveganja, povezana z listinjenjem, in deželno tveganje.
(3)
Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)
"profil tveganosti borznoposredniške družbe" je dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen merljivih in nemerljivih tveganj, ki jih borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega poslovanja,
(b)
"uprava" je uprava v dvotirnem sistemu upravljanja borznoposredniške družbe oziroma so izvršni direktorji upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja borznoposredniške družbe,
(c)
"višje vodstvo" je vodstvena raven, ki je neposredno podrejena upravi borznoposredniške družbe in odgovorna za sprejemanje tekočih poslovno-operativnih odločitev v zvezi s poslovanjem borznoposredniške družbe, za upravljanje s tveganji ter izvajanje odločitev, ki jih sprejme uprava borznoposredniške družbe,
(d)
"deželno tveganje" je tveganje nastanka izgube v primeru mednarodnega kreditiranja, ki je povezano z ekonomskim, socialnim in političnim okoljem dolžnikove države. Posebna oblika deželnega tveganja je transferno tveganje, ki obstaja, kadar dolžnikova obveznost ni nominirana v lokalni valuti,
(e)
"obrestno tveganje" je tveganje nastanka izgube zaradi neugodnih sprememb obrestnih mer v netrgovalni knjigi,
(f)
"likvidnostno tveganje" je tveganje nastanka izgube, ko borznoposredniška družba ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma ko je borznoposredniška družba zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od običajnih,
(g)
"tveganje ugleda" je tveganje nastanka izgube zaradi negativne podobe, ki jo imajo o borznoposredniški družbi njeni komitenti, poslovni partnerji, lastniki in investitorji ali nadzorniki,
(h)
"strateško tveganje" je tveganje nastanka izgube zaradi nepravilnih poslovnih odločitev borznoposredniške družbe, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ter premajhne odzivnosti borznoposredniške družbe na spremembe poslovnega okolja,
(i)
"kapitalsko tveganje" se nanaša na neustrezno sestavo kapitala glede na obseg in način poslovanja ali na težave, s katerimi se sooča borznoposredniška družba pri pridobivanju svežega kapitala, še posebno ob potrebi po hitrem povečanju kapitala ali ob neugodnih pogojih,
(j)
"tveganje dobičkonosnosti" se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost borznoposredniške družbe, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti.
3. člen
(ukrepi borznoposredniške družbe za uskladitev z zahtevami tega sklepa)
(1)
Borznoposredniška družba mora vzpostaviti in uresničevati primerne, učinkovite in celostne:
(a)
strategije prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji,
(b)
politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji.
(2)
Strategije prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji iz točke (a) prvega odstavka tega člena so dokument ali zbir dokumentov, ki vključujejo najmanj:
(a)
cilje in splošna načela oziroma usmeritve za prevzemanje tveganj in upravljanje s tveganji,
(b)
pristop k upravljanju s posameznimi tveganji,
(c)
pristop k izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala,
(d)
oris načrtov glede pomembnih poslovnih dejavnosti ter opis morebitnih načrtovanih sprememb v poslovni strategiji borznoposredniške družbe.
Te strategije morajo izražati temeljni odnos borznoposredniške družbe do tveganj, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja, zaradi preprečevanja kakršnih koli nedoslednosti, nejasnosti in neuravnoteženosti pri njihovem upravljanju.
(3)
Politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji iz točke (b) prvega odstavka tega člena so dokument ali zbir dokumentov, ki vključujejo najmanj:
(a)
metodologijo za ocenjevanje sposobnosti prevzemanja tveganj iz drugega odstavka 6. člena tega sklepa,
(b)
organizacijska pravila izvajanja procesa upravljanja s tveganji iz prvega odstavka 15. člena tega sklepa, vključno z njegovim opisom,
(c)
pravila ocenjevanja profila tveganosti borznoposredniške družbe, vključno z metodologijami za ugotavljanje in merjenje oziroma ocenjevanje tveganj iz prvega in drugega odstavka 16. člena tega sklepa,
(d)
pravila delovanja sistema notranjih kontrol iz 20. člena tega sklepa,
(e)
pravila izvajanja procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala iz prvega odstavka 29. člena tega sklepa.
Te politike morajo zagotavljati izvajanje strategij prevzemanja in upravljanja s tveganji.
1.2. Raven izpolnjevanja obveznosti iz tega sklepa
4. člen
(raven izpolnjevanja obveznosti iz tega sklepa)
(1)
Borznoposredniška družba mora določila tega sklepa izpolnjevati na posamični podlagi.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena, borznoposredniška družba ne izpolnjuje določil iz četrtega poglavja tega sklepa na posamični podlagi, če ima v Republiki Sloveniji položaj podrejene ali nadrejene borznoposredniške družbe in če je vključena v nadzor na konsolidirani podlagi.
(3)
Borznoposredniška družba, ki ima položaj nadrejenega investicijskega podjetja, in vse druge osebe v skupini morajo izpolnjevati določila iz tretjega poglavja tega sklepa na konsolidirani podlagi na ravni skupine ali podskupine.
(4)
Borznoposredniška družba, ki ima položaj nadrejenega investicijskega podjetja, mora izpolnjevati določila iz četrtega poglavja tega sklepa na konsolidirani podlagi na ravni skupine v obsegu in na način, kot je določeno v 301. členu ZTFI v zvezi z 297. členom ZBan-1.
(5)
Borznoposredniška družba, ki je podrejena finančnemu holdingu s sedežem v Republiki Sloveniji in hkrati vključena v nadzor na konsolidirani podlagi, mora izpolnjevati določila iz četrtega poglavja tega sklepa na podlagi konsolidiranega finančnega položaja tega finančnega holdinga v obsegu in na način, kot je določeno v 301. členu ZTFI v zvezi z 297. členom ZBan-1.
(6)
Če so istemu nadrejenemu finančnemu holdingu Republike Slovenije ali EU nadrejenemu finančnemu holdingu poleg borznoposredniške družbe podrejene borznoposredniške družbe drugih držav članic, se peti odstavek tega člena uporablja v skladu in na način, kot je določeno v 301. členu ZTFI v zvezi z 287. in 288. členom ZBan-1.
(7)
Borznoposredniška družba, ki je podrejena borznoposredniški družbi ali finančnemu holdingu v Republiki Sloveniji in je bodisi sama bodisi njen nadrejeni finančni holding, nadrejena ali udeležena v drugi banki, finančni instituciji ali družbi za upravljanje s sedežem v tretji državi, mora določila iz četrtega poglavja tega sklepa izpolnjevati na konsolidirani podlagi na ravni podskupine.
2. ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE IN OBRAVNAVA TVEGANJ
2.1. Splošni standardi upravljanja s tveganji
(1)
Tveganja med drugim vključujejo tržna tveganja, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, kreditno tveganje, operativno tveganje, strateško tveganje, tveganje ugleda, kapitalsko tveganje in tveganje dobičkonosnosti.
(2)
Borznoposredniška družba mora izpolnjevati splošne standarde upravljanja pri naslednjih tveganjih:
(d)
likvidnostno tveganje
Natančnejša merila za izpolnjevanje splošnih standardov upravljanja s posameznimi tveganji so navedena v prilogah od I do V tega sklepa.
(3)
Ne glede na drugi odstavek tega člena mora borznoposredniška družba zagotoviti, da je v vsakem trenutku sposobna upravljati tudi z vsemi drugimi pomembnimi tveganji, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. Ta tveganja vključujejo tveganja, katerim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena, notranja in zunanja tveganja, merljiva in nemerljiva tveganja, tveganja, ki jih je mogoče nadzorovati, in tveganja, ki jih ni mogoče nadzorovati. Za merljiva tveganja mora borznoposredniška družba vzpostaviti metodologije merjenja tveganj, za nemerljiva tveganja pa metodologije ocenjevanja tveganj.
6. člen
(sposobnost prevzemanja tveganj)
(1)
Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da je vsakokratno prevzemanje pomembnih tveganj v mejah njene sposobnosti prevzemanja tveganj.
(2)
Borznoposredniška družba mora izdelati metodologijo za ocenjevanje sposobnosti prevzemanja tveganj ter pojasniti predpostavke, na katerih temelji ta metodologija. Metodologija mora upoštevati vsa pomembna tveganja, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. Kjer je primerno, lahko borznoposredniška družba upošteva tudi morebitno soodvisnost med temi tveganji. Če določena tveganja niso upoštevana pri ocenjevanju sposobnosti prevzemanja tveganj, mora borznoposredniška družba pojasniti, katera so ta tveganja, in utemeljiti razloge za njihovo neupoštevanje.
(3)
Borznoposredniška družba mora zagotoviti redno ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj v skladu z metodologijo iz drugega odstavka tega člena. Ocena sposobnosti prevzemanja tveganj mora biti dokumentirana. Spremljanje prevzemanja tveganj in ocenjevanje sposobnosti prevzemanja tveganj mora biti organizirano neodvisno od organizacijskih enot borznoposredniške družbe, ki prevzemajo tveganja.
(4)
Borznoposredniška družba mora preveriti ustreznost metodologije za ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj vsaj enkrat letno ter ob vsaki pomembni spremembi izpostavljenosti prevzetim tveganjem.
7. člen
(elementi sistema upravljanja)
(1)
Borznoposredniška družba mora vzpostaviti in uresničevati trden in zanesljiv sistem upravljanja z naslednjimi medsebojno povezanimi elementi:
(a)
jasen organizacijski ustroj,
(b)
učinkovit proces upravljanja s tveganji,
(c)
ustrezen sistem notranjih kontrol.
(2)
Sistem upravljanja iz prvega odstavka tega člena mora biti celovit ter sorazmeren z značilnostmi, obsegom in zapletenostmi poslov, ki jih opravlja borznoposredniška družba. Sistem upravljanja je celovit, če je vzpostavljen pri vseh pomembnih dejavnostih in organizacijskih enotah borznoposredniške družbe.
(3)
Borznoposredniška družba mora zagotoviti redno pregledovanje in razvoj lastnega sistema upravljanja.
3.1. Organizacijski ustroj
(1)
Borznoposredniška družba mora vzpostaviti jasen organizacijski ustroj iz točke (a) prvega odstavka 7. člena tega sklepa. Organizacijski ustroj je jasen, če temelji na natančno opredeljenih, preglednih in doslednih notranjih razmerjih glede odgovornosti.
(2)
Organizacijski ustroj borznoposredniške družbe mora omogočati učinkovito komunikacijo in sodelovanje na vseh organizacijskih ravneh, vključno z ustreznim pretokom informacij navzgor in navzdol.
Pretok informacij navzgor je ustrezen, če omogoča posameznim vodstvenim ravnem dostop do informacij, ki so pomembne za sprejemanje poslovnih odločitev ter odločitev glede upravljanja s tveganji.
Pretok informacij navzdol je ustrezen, če omogoča zaposlenim dostop do znanj glede strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji, ki so pomembne za izpolnjevanje njihovih pristojnosti in nalog.
9. člen
(preprečevanje nastanka nasprotja interesov)
(1)
Organizacijski ustroj mora temeljiti na ustrezni razmejitvi pristojnosti in nalog med vsemi zaposlenimi, vključno z vsemi vodstvenimi ravnmi. Razmejitev pristojnosti in nalog je ustrezna, če:
(a)
omejuje in preprečuje nastanek nasprotij interesov,
(b)
zagotavlja transparenten in dokumentiran proces sprejemanja vodstvenih odločitev.