Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi...

5124. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda

Na podlagi četrtega odstavka 112. in četrtega odstavka 113. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta uredba določa način obračunavanja, odmere in plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev), ki je posledica odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo, neposredno v površinske vode ali posredno s ponikanjem v podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: odvajanje), ter merila in pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve.

2. člen

(1)

Okoljska dajatev se plačuje za odvajanje industrijske, komunalne in padavinske odpadne vode.

(2)

Okoljska dajatev je prihodek proračuna Republike Slovenije.

(3)

Prihodki proračuna Republike Slovenije iz plačil okoljske dajatve iz prejšnjega odstavka so namenski prejemki državnega proračuna za izvedbo operativnega programa varstva okolja na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

3. člen

Okoljska dajatev se ne plačuje za:

a)

odpadno vodo, ki nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih,

b)

odpadno vodo, ki nastaja na vodnem ali priobalnem zemljišču pri odkopu naplavljenega rečnega gramoza, in se uporablja samo za pranje gramoza ter če je zagotovljeno, da se ne odvaja v druge površinske vode,

c)

odpadno vodo, ki nastaja pri opravljanju dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

d)

padavinsko vodo, ki se odvaja iz javnih cestnih površin in površin z železniškimi tiri,

e)

padavinsko vodo, ki se odvaja iz objektov infrastrukture, namenjene letalskemu in pomorskemu prometu,

f)

padavinsko vodo, ki se odvaja s površin prekritih in skladno s predpisi zaprtih odlagališč odpadkov ali jalovine, ki je nastala pri izkoriščanju rudnin.

4. člen

Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:

1.

čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja onesnaženost odpadne vode;

2.

mala komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo z zmogljivostjo manjšo od 2.000 PE, ki obratuje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav;

3.

enota obremenitve voda z odpadnimi vodami je enota, določena kot podlaga za izračun osnove za obračunavanje in odmero okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve);

4.

odpadna voda je voda, ki se po uporabi odvaja in je lahko industrijska odpadna voda, padavinska odpadna voda ali komunalna odpadna voda;

5.

industrijska odpadna voda je voda, ki po uporabi v industrijski, obrtni ali obrti podobni, gospodarski ali kmetijski dejavnosti ali drugi storitveni dejavnosti vsebuje naslednje snovi:

-

snovi, ki se oksidirajo, izražene kot kemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: KPK),

-

fosforjeve spojine,

-

dušikove spojine,

-

organske halogenske spojine kot adsorbirani organsko vezani halogeni,

-

živo srebro in njegove spojine, izražene kot Hg,

-

kadmij in njegove spojine, izražene kot Cd,

-

krom šestvalentni in njegove spojine, izražene kot Cr (VI),

-

nikelj in njegove spojine, izražene kot Ni,

-

svinec in njegove spojine, izražene kot Pb,

-

baker in njegove spojine, izražene kot Cu, ali

-

strupene snovi za vodne bolhe.

Industrijske odpadne vode so tudi izcedne in druge odpadne vode, ki se zbirajo in odtekajo iz objektov za obdelavo, skladiščenje in odlaganje odpadkov;

6.

komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi, določenih kot nevarne v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod, letna količina ni presežena;

7.

padavinska odpadna voda je voda, ki se kot posledica meteorskih padavin odvaja iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin;

8.

investicijska dokumentacija je investicijski program in drugi dokumenti, ki jih je treba v času priprave investicije v infrastrukturo javne službe izdelati v skladu s predpisi s področja javnih financ, ki urejajo izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, in v skladu z operativnim programom varstva okolja s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode;

9.

investicijski projekt občine je skupek aktivnosti za gradnjo novih ali obnovo obstoječih objektov infrastrukture javne službe na območju posamezne občine ali več občin, če gre za skupno infrastrukturo več občin, ki predstavlja v okviru operativnega programa varstva okolja s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zaokroženo celoto in za katero so predvideni tudi viri iz plačil okoljske dajatve, pri tem pa je določen datum začetka projekta in njegov zaključek s predajo v uporabo in končnim obračunom;

10.

javna kanalizacija je omrežje kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno, primarno ali magistralno kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so infrastruktura javne službe. Priključki stavb na javno kanalizacijo, pretočne ter nepretočne greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije;

11.

javna služba je lokalna gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;

12.

načrt razvojnih programov države na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: načrt razvojnih programov države) je sestavni del državnega proračuna in ga sestavljajo projekti in programi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, za katere je predvideno financiranje ali sofinanciranje iz sredstev državnega proračuna in je prikazan najmanj za obdobje štirih let;

13.

načrt razvojnih programov občine na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: načrt razvojnih programov občine) je sestavni del občinskega proračuna in ga sestavljajo projekti in programi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki so sofinancirani tudi iz sredstev državnega proračuna, prikazani najmanj za obdobje štirih let. Načrt razvojnih programov občine mora biti usklajen z načrtom razvojnih programov države.

5. člen

(1)

Zavezanec za plačilo okoljske dajatve za odvajanje industrijske odpadne vode je oseba, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti povzroča odvajanje industrijske odpadne vode, za katerega je v skladu s predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring odpadnih vod, določeno izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za industrijsko odpadno vodo).

(2)

Zavezanec za plačilo okoljske dajatve za odvajanje komunalne odpadne vode je izvajalec javne službe na območju lokalne skupnosti, in sicer za komunalno odpadno vodo tistih uporabnikov, ki so priključeni na omrežje javne kanalizacije ali odvajajo komunalno odpadno vodo skozi pretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za komunalno odpadno vodo).

(3)

Zavezanec za komunalno odpadno vodo je občina, če se plačila uporabnikov storitev javne službe, ki se opravljajo na njenem območju ali na delu njenega območja, zbirajo na njenem računu.

(4)

Zavezanec za plačilo okoljske dajatve za odvajanje padavinske odpadne vode je oseba, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti uporablja več kot tri hektarje utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin, ki so namenjene parkiranju ali vzdrževanju vozil, skladiščenju ali izvajanju druge dejavnosti, če površine nimajo statusa javnega dobra.

II. VIŠINA OKOLJSKE DAJATVE

6. člen

Ceno za enoto obremenitve določi Vlada Republike Slovenije s sklepom na predlog ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

III. OBRAČUNAVANJE OKOLJSKE DAJATVE

7. člen

(1)

Zavezanec za industrijsko odpadno vodo plačuje okoljsko dajatev od seštevka enot obremenitve, doseženih v koledarskem letu z odvajanjem industrijske odpadne vode na vseh izpustih.

(2)

Seštevek enot obremenitve iz prejšnjega odstavka se izračuna glede na količino vsake snovi iz 3. točke 4. člena te uredbe v odpadni vodi na podlagi tabele 1 iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

(3)

Zavezanec za industrijsko odpadno vodo ugotavlja snovi iz 3. točke 4. člena te uredbe v odpadni vodi na podlagi podatkov o kakovosti in količini svojih odpadnih voda, pridobljenih s predpisanim obratovalnim monitoringom odpadnih vod do 31. decembra v letu, za katero se plačuje okoljska dajatev.

(4)

Okoljska dajatev se ne plačuje od enot obremenitve za snov, če v onesnaženi odpadni vodi ne presega koncentracije in letne količine za to snov, ki so določene v tabeli 1 iz priloge 1 te uredbe.

(5)

Zavezanec za industrijsko odpadno vodo ne plačuje okoljske dajatve od enot obremenitve za strupene snovi za vodne bolhe, če odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo.

8. člen

(1)

Zavezanec za komunalno odpadno vodo plačuje okoljsko dajatev od seštevka enot obremenitve, doseženih v koledarskem letu z odvajanjem komunalne odpadne vode na celotnem območju, na katerem izvaja javno službo.

(2)

Če je območje izvajanja javne službe posameznega zavezanca za komunalno odpadno vodo na območju več občin, mora plačevati okoljsko dajatev od seštevka enot obremenitve, doseženih z odvajanjem komunalne odpadne vode, za vsako občino posebej.

(3)

Če se v občini izvajata javni službi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ločeno, plačuje okoljsko dajatev od seštevka enot obremenitve izvajalec oziroma izvajalci javne službe odvajanja komunalne odpadne vode na območju občine.

9. člen

(1)

Če se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, ki nima komunalne ali skupne čistilne naprave, je seštevek enot obremenitve:

a)

za odvajanje v javno kanalizacijo enak:

                              0,9 kg/m3 O(2) x (letna poraba vode v m3)
število enot obremenitve =  -------------------------------------------
                                             50 kg O(2)

kjer je:

-

0,9 kg O(2)/m3 – koncentracija KPK za komunalno odpadno vodo,

-

letna poraba vode – letna količina porabljene pitne vode pri uporabnikih storitev javne službe, ki odvajajo komunalno odpadno vodo v javno kanalizacijo,

-

50 kg O(2–)količina KPK, ki skladno s tabelo 1 iz priloge 1 te uredbe določa 1 enoto obremenitve za KPK, in

b)

za odvajanje v javno kanalizacijo iz stanovanjske stavbe na območju, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, enak številu prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v tej stavbi.

(2)

Če se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, ki je zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, se pri seštevku enot obremenitve iz prejšnjega odstavka odštejejo enote obremenitve za KPK, ki ga je odstranila komunalna ali skupna čistilna naprava.

(3)

Če se komunalna odpadna voda ne odvaja v javno kanalizacijo, je seštevek enot obremenitve:

a)

za odvajanje skozi pretočno greznico iz stanovanjske ali nestanovanjske stavbe enak količniku med celotno letno količino porabljene pitne vode v tej stavbi, izražene v m3, in povprečno letno količino porabljene pitne vode na prebivalca, ki je enaka 50 m3,

b)

za odvajanje skozi malo komunalno čistilno napravo iz stanovanjske ali nestanovanjske stavbe enak 15% količnika med celotno letno količino porabljene pitne vode v tej stavbi, izražene v m3, in povprečno letno količino porabljene pitne vode na prebivalca, ki je enaka 50 m3,

c)

za odvajanje skozi pretočno greznico iz stanovanjske stavbe na območju, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, enak številu prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v tej stavbi,