Odlok o razglasitvi Domačije Zgornja Radovna 25 za kulturni spomenik državnega pomena

3891. Odlok o razglasitvi Domačije Zgornja Radovna 25 za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K
o razglasitvi Domačije Zgornja Radovna 25 za kulturni spomenik državnega
pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

Zgornja Radovna – Domačija Zgornja Radovna 25 (EŠD 879).

Enota ima zaradi zgodovinskih, etnoloških, kulturnih, krajinskih, in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Kmečko domačijo na izbrani lokaciji Zgornja Radovna 25 sestavljajo pritlična hiša z vodnjakom za kapnico, gospodarsko poslopje – hlev s senikom, ter lesen svinjak. Stare stavbe so opremljene s predmeti vsakdanje rabe pri kmetovanju in v gospodinjstvu, ki so se v stavbi nabirali in dopolnjevali vse od leta 1775 dalje, ko je bila hiša zgrajena. Zaradi izjemne ohranjenosti stavb in celovitosti lastne (sedaj muzejske) opreme, domačija ohranja in najbolj zaokroženo predstavlja bivalno in gospodarsko kulturo kmeta v zadnjih dveh stoletjih na Gorenjskem.

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega površine v razdalji 100 metrov na severni in vzhodni strani domačije in neposredno okolico posameznih stavb in poti do njih.