ZPSto-1 – Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-1) |...

2003. Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o poštnih storitvah (ZPSto-1)

Razglašam zakon o poštnih storitvah (ZPSto-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. aprila 2002.

Št. 001-22-36/02

Ljubljana, dne 3. maja 2002.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O POŠTNIH STORITVAH (ZPSto-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon določa pogoje in postopek za izvajanje poštnih storitev, ureja zagotavljanje in izvajanje univerzalnih poštnih storitev, uvaja pogoje za dostopnost do javnega poštnega omrežja in izdajanje poštnih vrednotnic, določa organizacijo in delovanje Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) v delu, ki se nanaša na poštne storitve, določa pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov poštnih storitev ter ureja druga vprašanja povezana s poštno dejavnostjo.

2. člen

(pojmi)

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

1.

Direktna pošta je oglaševalsko, marketinško in drugo reklamno sporočilo, ki je enako po vsebini, razlikuje pa se v naslovnikovem imenu, naslovu in identifikacijski številki ter je poslano najmanj desetim naslovnikom. Računi, fakture, finančni izpiski in druga neidentificirana sporočila niso direktna pošta. Poštna pošiljka, ki je znotraj istega ovitka kombinirana z drugimi pošiljkami, ni direktna pošta.

2.

Ekspresna pošta je poštna storitev prenosa poštne pošiljke, ki ima poleg večje zanesljivosti in hitrosti prenosa tudi eno ali več od naslednjih značilnosti: zagotovitev dostave v določenem času; prevzem pri pošiljatelju; vročitev naslovniku, ne glede na to, ali pošiljko ves čas od pošiljatelja do naslovnika spremlja oziroma prenaša ista oseba; možnost spremembe naslova ali naslovnika pošiljke v času prenosa; potrditev pošiljatelju, da je bila pošiljka vročena; sledenje in spremljanje pošiljke; prilagoditev posameznim uporabnikom poštnih storitev. Za storitev ekspresne pošte veljajo vse določbe tega zakona, ki veljajo za poštne storitve, razen če zakon ne določa drugače.

3.

Izmenjava dokumentov je storitev, s katero tretja oseba zagotavlja zaključeni skupini naročnikov sredstva, vključno s prostori in prevoznimi sredstvi, s pomočjo katerih ti naročniki medsebojno izmenjavajo poštne pošiljke.

4.

Izvajalec poštnih storitev je vsak izvajalec, ki je registriran za izvajanje poštnih storitev in je o tem obvestil agencijo oziroma ima za to ustrezno dovoljenje.

5.

Javno poštno omrežje so objekti in druge točke dostopa, naprave ter mobilna in druga sredstva, ki so medsebojno povezana v enotno tehnično in tehnološko celoto vključno z vsemi vrstami sredstev, ki jih uporablja izvajalec univerzalnih poštnih storitev.

6.

Mednarodna pošta je prenos poštne pošiljke iz druge države ali vanjo. Če je tako določeno s predpisi naddržavne organizacije, katere članica je Republika Slovenija, prenos poštne pošiljke iz držav članic te organizacije in vanje ni mednarodna pošta.

7.

Poštne celine so dopisnice in ovitki, ki imajo natiskano znamko ali namesto znamke besedilo kot potrdilo, da je plačana poštnina za ustrezno cenovno stopnjo dopisnice oziroma ovitka.

8.

Poštna pošiljka je pošiljka, ki je naslovljena v končni obliki, to je v takšni, v kakršni jo bo prenesel izvajalec poštnih storitev. Poleg poštnih pošiljk korespondence, takšne pošiljke vključujejo še na primer knjige, kataloge, časopise, periodični tisk, poštne pakete, ki vsebujejo blago s komercialno vrednostjo ali brez nje.

9.

Poštna pošiljka korespondence je vrsta komunikacije v pisni obliki na kakršnemkoli fizičnem mediju, ki ga je potrebno prenesti in vročiti na naslov, ki ga je navedel pošiljatelj v sami poštni pošiljki korespondence ali na ovitku. Knjige, katalogi, časopisi in periodični tisk se ne štejejo za poštno pošiljko korespondence.

10.

Poštna pošiljka s potrdilom je poštna storitev, pri kateri prejme uporabnik poštnih storitev dokazilo o poslani oziroma vročeni poštni pošiljki.

11.

Poštne storitve so storitve prenosa poštnih pošiljk v notranjem in mednarodnem prometu ter druge storitve opredeljene v splošnem aktu o nomenklaturi poštnih storitev.

12.

Poštne vrednotnice so poštne znamke in poštne celine.

13.

Prenos pomeni sprejem, odpravo, prevoz, prispetje in vročitev poštne pošiljke.

14.

Priporočena poštna pošiljka je poštna storitev, ki nudi po enotni tarifi garancijo proti izgubi, izropanju, kraji ali poškodbi in omogoča, da uporabnik poštnih storitev na svojo zahtevo pridobi dokaz o vročitvi te pošiljke.

15.

Pristojbina po tem zakonu pomeni povračilo za stroške delovanja tistega dela agencije, ki je pristojen za pošto.

16.

Sprejem pomeni prevzem poštne pošiljke, ki je bila oddana na točki dostopa.

17.

Točke dostopa do javnega poštnega omrežja so fizični objekti in naprave, vključno s poštnimi nabiralniki na javnih mestih ali v prostorih izvajalcev univerzalnih poštnih storitev, kjer lahko uporabniki poštnih storitev oddajo poštne pošiljke v javno poštno omrežje.

18.

Uporabnik poštnih storitev je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja poštne storitve.

19.

Vrednostna poštna pošiljka je poštna storitev, ki zavaruje poštno pošiljko v primeru izgube, izropanja, kraje ali poškodbe do vrednosti, ki jo navede sam pošiljatelj.

20.

Vročevalec je oseba, ki mora vročati poštno pošiljko v skladu z zakonom.

II. POŠTNE STORITVE

1. Univerzalne poštne storitve

3. člen

(obseg univerzalnih poštnih storitev)

(1)

Univerzalne poštne storitve so določene poštne storitve predpisane kakovosti, do katerih imajo po dostopni ceni dostop vsi uporabniki poštnih storitev ne glede na njihovo geografsko lokacijo.

(2)

Poštne storitve iz prejšnjega odstavka so:

1.

prenos poštnih pošiljk do mase 2 kg,

2.

prenos poštnih paketov do mase 20 kg,

3.

storitev priporočene in vrednostne poštne po- šiljke in

4.

poštne pošiljke za slepe in slabovidne.

(3)

Univerzalne poštne storitve pomenijo izvajanje poštnih storitev tako v notranjem kot mednarodnem poštnem prometu.

(4)

Dimenzije, oprema in druge lastnosti poštnih pošiljk iz prejšnjega odstavka morajo ustrezati določilom aktov Svetovne poštne zveze, ki veljajo v Republiki Sloveniji.

(5)

Minister, pristojen za pošto (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše kakovost in način izvajanja univerzalnih poštnih storitev.

(6)

Agencija s splošnim aktom določi raven dostopne cene univerzalnih poštnih storitev.

4. člen

(zagotavljanje univerzalnih poštnih storitev)

(1)

Republika Slovenija v javnem interesu zagotavlja vsem uporabnikom poštnih storitev na njenem celotnem ozemlju pod enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno izvajanje univerzalnih poštnih storitev, ki jih sme njihov izvajalec prekiniti le v primeru višje sile.

(2)

Z univerzalnimi poštnimi storitvami se vsem uporabnikom poštnih storitev zagotavljata vsak delovni dan, vendar ne manj kot petkrat tedensko, najmanj en sprejem in ena vročitev poštnih pošiljk iz drugega odstavka prejšnjega člena.

(3)

Pogostost sprejema in vročitve se v primeru povečanega števila dela prostih dni lahko sorazmerno zmanjša.

(4)

Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko glede na geografske okoliščine agencija s splošnim aktom določi izjeme pri izvajanju univerzalnih poštnih storitev.

(5)

Izvajalec univerzalnih poštnih storitev je dolžan prenesti poštne pošiljke iz drugega odstavka 3. člena tega zakona tudi, če poštna storitev ni plačana ali je premalo plačana. Stroške izvedene poštne storitve plača ob vročitvi take poštne pošiljke naslovnik. V kolikor naslovnik noče plačati izvedene poštne storitve, se plačilo poštne storitve izterja od pošiljatelja ob vrnitvi poštne pošiljke pošiljatelju.

(6)

Agencija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji internetni strani izvajalce univerzalnih poštnih storitev ter obseg njihovih pravic in obveznosti.

5. člen

(stavka)

(1)

Izvajalec univerzalnih poštnih storitev mora v primeru stavke zagotoviti prenos poštnih pošiljk, ki se uporabljajo v sodnih postopkih, upravnih postopkih in postopkih zaradi prekrška ter priporočenih poštnih pošiljk za potrebe obrambe, zaščite in reševanja.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora izvajalec univerzalnih poštnih storitev opraviti tudi prenos tistih priporočenih in vrednostnih poštnih pošiljk, ki so bile sprejete pred začetkom stavke.

6. člen

(nadomestilo za izvajanje univerzalnih poštnih storitev)

(1)

Izvajalec univerzalnih poštnih storitev je upravičen do nadomestila za izvajanje univerzalnih poštnih storitev, če stroški, ki jih ima z izvajanjem univerzalnih poštnih storitev v 1 letu, presegajo prihodke od teh storitev in če te razlike ne more pokriti s prihodkom, ki ga pridobi z izvajanjem rezerviranih poštnih storitev.

(2)

Agencija s splošnim aktom določi stroške, ki jih izvajalec univerzalnih poštnih storitev lahko uveljavlja, in način izračuna nadomestila iz prejšnjega odstavka.

(3)

Izvajalec univerzalnih poštnih storitev je upravičen do take višine nadomestila, ki mu pokrije razliko med prihodki in stroški iz prvega odstavka tega člena.

7. člen

(financiranje univerzalnih poštnih storitev)

(1)

Sredstva za nadomestilo za izvajanje univerzalnih poštnih storitev iz prejšnjega člena se pridobijo iz prispevkov.

(2)

Prispevke za nadomestilo za izvajanje univerzalnih poštnih storitev iz prejšnjega odstavka plačujejo izvajalci poštnih storitev, ki na podlagi drugega odstavka 13. člena tega zakona izvajajo določene poštne storitve.

(3)

Prispevek posameznega izvajalca poštnih storitev iz prejšnjega odstavka določi agencija glede na delež njegovega prihodka v prihodku, ki so ga z izvajanjem poštnih storitev znotraj obsega univerzalnih poštnih storitev ustvarili vsi izvajalci poštnih storitev iz prejšnjega odstavka v enem letu.

(4)

Za ugotovitev prihodka iz prejšnjega odstavka agencija izda poseben obrazec, ki ga morajo izvajalci iz drugega odstavka tega člena izpolnjenega poslati agenciji vsako leto do 31. marca.

(5)

Če izvajalci poštnih storitev iz drugega odstavka tega člena v roku ne dostavijo agenciji obrazca iz prejšnjega odstavka, jih pridobi agencija v postopku nadzora.

(6)

Izvajalci poštnih storitev iz drugega odstavka tega člena plačajo svoj prispevek v 30 dneh po vročitvi odločbe agencije. Prispevek se plača neposredno izvajalcu univerzalnih poštnih storitev. Dokazilo o plačilu se pošlje agenciji.

(7)

Podatki o prispevkih za izvajanje univerzalnih poštnih storitev, načinu njihove razporeditve in uporabe, so javni in jih agencija vsako leto objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na svojih internetnih straneh v posebnem poročilu.

2. Rezervirane poštne storitve

8. člen

(rezervirane poštne storitve)

(1)

Rezervirane poštne storitve so prenos poštnih pošiljk korespondence v notranjem prometu do mase 100 g, če je cena nižja od trikratnika cene prenosa poštne po- šiljke korespondence standardne kategorije prve težnostne stopnje, ki je določena v splošnem aktu iz 9. člena tega zakona.

(2)

Mednarodna pošta, ki pride v Republiko Slovenijo in direktna pošta se štejeta za rezervirane poštne storitve, če sta znotraj cenovnih in težnostnih omejitev iz prejšnjega odstavka.

(3)

Za rezervirane poštne storitve se ne šteje izmenjava dokumentov.

(4)

Vlada lahko glede na razvoj poštnega sektorja s predpisom zmanjša obseg rezerviranih poštnih storitev.

3. Izvajanje poštnih storitev

9. člen

(nomenklatura poštnih storitev)

(1)

S splošnim aktom o nomenklaturi poštnih storitev se določijo vrste poštnih storitev v notranjem in mednarodnem poštnem prometu.

(2)

Splošni akt iz prejšnjega odstavka izda agencija.

10. člen

(izvajanje poštnih storitev)

(1)

Poštne storitve, razen če ta zakon določa drugače, lahko izvaja vsaka fizična ali pravna oseba, ki o tem pisno obvesti agencijo.

(2)

Za izvajanje univerzalnih poštnih storitev na celotnem ozemlju Republike Slovenije mora fizična ali pravna oseba pridobiti dovoljenje agencije, s katerim pridobi tudi pravico izvajati rezervirane poštne storitve.

(3)

Če ni mogoče zagotoviti izvajanja univerzalnih poštnih storitev na način iz prejšnjega odstavka, agencija po uradni dolžnosti z odločbo naloži obveznost izvajanja univerzalnih poštnih storitev in podeli pravico izvajati rezervirane poštne storitve izvajalcu poštnih storitev, ki je na podlagi veljavnih predpisov usposobljen za izvajanje univerzalnih poštnih storitev. Pri tem agencija predvsem presoja finančne vire izvajalca poštnih storitev in dosedanjo kakovost izvajanja poštnih storitev.

11. člen

(pogoji za pridobitev dovoljenja)

(1)

Dovoljenje iz drugega odstavka prejšnjega člena se izda fizični ali pravni osebi, ki:

1.

je registrirana za izvajanje poštnih storitev,

2.

ima strokovno usposobljene delavce za izvajanje poštnih storitev,

3.

razpolaga s finančnimi sredstvi ali dokaže, da jih lahko pridobi v obsegu, potrebnem za izvajanje teh storitev,

4.

ji v zadnjih petih letih pred vlogo za izdajo dovoljenja le-to ni bilo razveljavljeno po uradni dolžnosti na podlagi 2. do 7. točke petega odstavka 19. člena tega zakona,

5.

predloži dokazila o zagotavljanju varnega in zanesljivega prenosa poštnih pošiljk.

(2)

Dovoljenje izda agencija.

(3)

Agencija lahko zavrne izdajo dovoljenja, če niso izpolnjeni vsi pogoji, ki so predpisani za njegovo pridobitev, in tudi v primeru, če bi bila z njegovo izdajo ogrožena javni red in varnost države.

(4)

Dovoljenje se izda za največ 15 let.

(5)

Imetnik dovoljenja je dolžan sporočiti agenciji vse statusne spremembe v roku 30 dni od njihovega nastanka.

(6)

Prenos dovoljenja na drugo fizično ali pravno osebo ni dovoljen.

(7)

Po izteku časa, za katerega je bilo dovoljenje izdano, ga agencija na zahtevo imetnika podaljša za največ 15 let, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku veljavnosti dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev.

(8)

Minister predpiše vsebino vloge in podrobnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena za izdajo dovoljenja.

12. člen

(vsebina dovoljenja)

Dovoljenje vsebuje zlasti:

1.

določbo o pravici in obveznosti izvajanja univerzalnih poštnih storitev na celotnem ozemlju Republike Slovenije, kar vključuje tudi pravico izvajati rezervirane poštne storitve,

2.

podatke o imetniku dovoljenja in morebitne pogoje spremembe imetništva,

3.

čas veljavnosti dovoljenja,

4.

posebne pravice in obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja pri izvajanju storitev na podlagi dovoljenja.

13. člen

(obvestilo)

(1)

Fizična ali pravna oseba (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), ki skladno s prvim odstavkom 10. člena tega zakona pisno obvesti agencijo, mora v obvestilu navesti ime ali naziv firme, naslov ali sedež, obliko gospodarske družbe, v kateri bo izvajala poštne storitve, in podrobnosti o vrstah poštnih storitev, ki jih bo izvajala ter priložiti potrdilo o registraciji za opravljanje poštne dejavnosti.

(2)

Če agencija na podlagi obvestila ugotovi, da želi vlagatelj izvajati poštne storitve iz drugega odstavka 3. člena tega zakona, izda o tem ugotovitveni sklep.

(3)

Če agencija na podlagi obvestila ugotovi, da želi vlagatelj izvajati poštne storitve, za katere potrebuje dovoljenje, mu z odločbo prepove izvajanje teh poštnih storitev.

(4)

Izvajalec poštnih storitev mora pisno obvestiti agencijo o vsaki spremembi in prenehanju izvajanja poštnih storitev.

14. člen

(obveznost plačevanja pristojbine)

(1)

Fizična ali pravna oseba, ki skladno s prvim odstavkom 10. člena tega zakona pisno obvesti agencijo in imetnik dovoljenja za izvajanje poštnih storitev mora agenciji plačevati pristojbino.

(2)

Način izračuna in plačevanja pristojbine iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pri čemer upošteva zlasti stroške delovanja agencije.

(3)

Pristojbino iz tega člena se plačuje vsako leto.

15. člen

(postopek)

(1)

Agencija izdaja dovoljenja in druge posamične akte v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(2)

Zoper akte iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, razen če ta zakon ne določa drugače.

16. člen

(sprememba dovoljenja)

(1)

Dovoljenje se lahko vsak čas spremeni na predlog imetnika dovoljenja ali po uradni dolžnosti. Agencija izda novo dovoljenje, s katerim se izdano dovoljenje deloma ali v celoti spremeni.

(2)

Agencija lahko dovoljenje za izvajanje poštnih storitev po uradni dolžnosti spremeni, in sicer:

1.

če je to nujno zaradi učinkovitega izvajanja univerzalnih poštnih storitev;

2.

če to zahtevajo mednarodnopravni akti, uveljavljeni v Republiki Sloveniji.

(3)

V primerih iz prejšnjega odstavka lahko agencija dovoljenje tudi razveljavi skladno z določbami 19. člena tega zakona.

(4)

Novo dovoljenje, ki je bilo izdano na predlog imetnika dovoljenja, lahko drugače določi pravice in obveznosti le tistega imetnika dovoljenja, ki je ta predlog podal.

17. člen

(začetek postopka za spremembo dovoljenja)

(1)

Kadar se postopek za spremembo dovoljenja začne na predlog imetnika dovoljenja morajo biti predlogu za spremembo dovoljenja priložena dokazila, ki so zahtevana za vlogo za izdajo dovoljenja.

(2)

Kadar se postopek za spremembo dovoljenja začne po uradni dolžnosti, je agencija dolžna o tem in o razlogih za začetek postopka nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.

18. člen

(postopek spremembe dovoljenja)

(1)

Glede postopka za spremembo dovoljenja se uporabljajo določbe, ki veljajo za izdajo dovoljenja.

(2)

S spremembo dovoljenja ni mogoče podaljšati veljavnosti dovoljenja, razen če zakon za posamezen primer to izrecno določa.

(3)

Če ta zakon določa, da se dovoljenje lahko po uradni dolžnosti spremeni ali razveljavi, je agencija dolžna najprej izvesti postopek za spremembo dovoljenja.

19. člen

(razveljavitev dovoljenja)

(1)

Dovoljenje se lahko z odločbo agencije deloma ali v celoti razveljavi.

(2)

Odločbo, s katero se dovoljenje razveljavi, izda agencija po uradni dolžnosti ali na predlog imetnika dovoljenja.

(3)

Agencija dovoljenje razveljavi na predlog imetnika dovoljenja, če je ta izpolnil svoje obveznosti, ki izhajajo iz zakona ali drugega predpisa, dovoljenja ali iz pogodb z uporabniki poštnih storitev.

(4)

Če je mogoče utemeljeno pričakovati, da se univerzalne poštne storitve ne bodo izvajale, lahko agencija razveljavi dovoljenje na predlog imetnika šele potem, ko je izdano dovoljenje drugemu imetniku.

(5)

Agencija dovoljenje razveljavi po uradni dolžnosti, če:

1.

imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev iz 11. člena tega zakona,

2.

je vloga vsebovala neresnične podatke,

3.

imetnik dovoljenja ne odpravi pomanjkljivosti v roku, določenem z odločbo inšpektorja, pristojnega za pošto, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti,

4.

imetnik dovoljenja ne prične izvajati storitev, ki so predmet dovoljenja, v enem letu po izdaji dovoljenja, če ni v dovoljenju drugače določeno,

5.

imetnik dovoljenja kljub opozorilu ni plačal pristojbine,

6.

je imetnik dovoljenja ravnal v nasprotju z določbami poglavja o zagotavljanju konkurence,

7.

imetnik dovoljenja krši tajnost poštnih pošiljk.

20. člen

(postopek razveljavitve dovoljenja)

(1)

Kadar se postopek za razveljavitev dovoljenja začne po uradni dolžnosti, je agencija dolžna o tem in o razlogih za začetek postopka, nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.

(2)

V primerih kršitve z zakonom določenih obveznosti, za katere je določeno, da se dovoljenje razveljavi po uradni dolžnosti, je agencija pred izdajo odločbe dolžna pisno opozoriti imetnika dovoljenja, naj preneha z ugotovljenimi kršitvami in mu določi rok, v katerem mora kršitve odpraviti. Če tudi po preteku roka imetnik dovoljenja ni prenehal s kršitvami, agencija dovoljenje razveljavi.

(3)

Dovoljenje se lahko razveljavi deloma ali v celoti.

21. člen

(posledice razveljavitve)

Razveljavitev učinkuje od dneva dokončnosti odločbe, s katero je bilo dovoljenje razveljavljeno.

22. člen

(prenehanje dovoljenja)

(1)

Dovoljenje preneha:

1.

s potekom časa, za katerega je bilo izdano, če se ne podaljša,

2.

če je prenehal obstajati imetnik dovoljenja,

3.

z razveljavitvijo dovoljenja skladno z določbami 19. člena tega zakona.

(2)

V primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka izda agencija odločbo, s katero ugotovi prenehanje dovoljenja.

III. VROČANJE

23. člen

(vročanje poštnih pošiljk)

(1)

Poštne pošiljke se vročajo najprej osebno naslovniku ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk ali odraslemu članu gospodinjstva ali z vložitvijo v hišni predalčnik ali izpostavljeni predalčnik ali poštni predal v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev ali tako kot se dogovorita uporabnik in izvajalec poštnih storitev, v kolikor pa to ni mogoče pa neposredno v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev.