Zakon o odvetništvu (ZOdv)

Z A K O N O ODVETNIŠTVU

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba.

Odvetništvo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic.

Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov.

2. člen

Odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih.

Pred sodišči lahko stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače.

Odvetnik iz druge države lahko ob pogoju vzajemnosti zastopa stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi v Republiki Sloveniji.

3. člen

Odvetnik je pri svojem delu samostojen in neodvisen.

4. člen

Odvetnik lahko opravlja svoj poklic individualno ali v odvetniški družbi v skladu z določbami tega zakona.

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na odvetnika kot posameznika, veljajo tudi za odvetniško družbo, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ODVETNIKOV

5. člen

Odvetnik prosto odloča, ali bo prevzel zastopanje stranke, ki se je nanj obrnila.

Odvetnik ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavi sodišče. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov.

Odvetnik mora odkloniti zastopanje, če je v isti stvari zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni, ali je kot odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je v isti stvari delal kot sodnik, državni tožilec, pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve ali kot uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom.

6. člen

Odvetnik mora varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka.

Dolžnost iz prejšnjega odstavka veže tudi druge osebe, ki delajo v odvetniški pisarni.

7. člen

Odvetnik ne sme biti priprt v kazenskem postopku, ki je uveden proti njemu zaradi suma kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju odvetniškega poklica, brez poprejšnjega dovoljenja senata treh sodnikov sodišča druge stopnje, ustanovljenega za območje sodišča prve stopnje, pri katerem se vodi postopek.

O odreditvi pripora sodišče obvesti Odvetniško zbornico Slovenije.

8. člen

Preiskava odvetniške pisarne je dovoljena samo na podlagi odredbe pristojnega sodišča in to samo glede spisov in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi. Pri preiskavi ne sme biti prizadeta tajnost drugih listin in predmetov.

Pri preiskavi odvetniške pisarne mora biti navzoč predstavnik Odvetniške zbornice Slovenije.

9. člen

Odvetniška zbornica Slovenije zavaruje odvetnika pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem njegovega poklica.

Premija se plačuje iz odvetnikovega zavarovalnega prispevka zbornici.

10. člen

Državni organi, organizacije in posamezniki, ki izvajajo javna pooblastila, so dolžni dajati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi.

Odvetnik je upravičen od upravljalcev zbirk podatkov zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke.

Odvetnik nima pravice iz prejšnjega odstavka, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.

11. člen

Odvetnik ima pravico uporabiti v mejah zakona in pooblastila vsako pravno sredstvo, za katero misli, da lahko koristi stranki, ki jo zastopa.

Pri zastopanju stranke je odvetnik dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike.

12. člen

Stranka lahko pooblastilo ob vsakem času prekliče, odvetnik pa ga lahko ob vsakem času odpove.

Po odpovedi pooblastila je odvetnik dolžan še en mesec opravljati dejanja za stranko, ki ji je odpovedal pooblastilo, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času.

Dolžnost iz prejšnjega odstavka ne veže odvetnika, če stranka prekliče pooblastilo.

13. člen

Odvetnik stranki pooblastila ni dolžan vrniti, stranka pa ima pravico zahtevati, da sama na pooblastilo zapiše preklic pooblastila.

14. člen

Po prenehanju zastopanja mora odvetnik stranki izročiti njene listine in spise v izvirniku, vključno s tistimi, ki jih je pridobil po 10. členu tega zakona.

Če odvetnikovo delo in stroški zastopanja niso plačani, ima odvetnik pravico na strankine stroške zase izdelati prepise listin, ki so potrebni zaradi ugotovitve plačila njegovega dela in stroškov.

Odvetnik stranki ni dolžan izročiti osnutkov pisanj, njenih pisem odvetniku in drugih zaupnih pisanj ter dokazil o izvršenih in njemu še nepovrnjenih plačilih. Na zahtevo in stroške stranke ji je dolžan izročiti njihove prepise.

Odvetnik mora hraniti spise pet let po prenehanju zastopanja stranke. Po preteku tega časa pa jih je dolžan komisijsko uničiti na način, ki ga določi statut Odvetniške zbornice Slovenije.

15. člen

Na vsako vlogo in listino, ki jo sestavi, mora dati odvetnik svoj žig in svoj podpis.

16. člen

Pri zastopanju strank lahko odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne ter v mejah zakona odvetniški kandidat, ki je pri njem zaposlen, oziroma odvetniški pripravnik, ki dela v njegovi pisarni (substitucija).

Razen v primerih iz prejšnjega odstavka, je substitucija po drugem odvetniku dopustna samo za posamezna procesna opravila, če stranka temu izrecno ne nasprotuje.

Odvetniški kandidat in odvetniški pripravnik se izkažeta z izkaznico.

17. člen

Odvetnik je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi.

Odvetnik je upravičen do višjega plačila za svoje delo, kot mu gre po odvetniški tarifi, če se o tem pisno dogovori s stranko.

Odvetnik se v premoženjskopravnih zadevah lahko dogovori s stranko za plačilo tako, da si izgovori namesto plačila za delo po odvetniški tarifi največ 15-odstotni delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki. Dogovor mora biti sklenjen v pisni obliki.

18. člen

Odvetnik ima pravico, da od denarnih zneskov, ki jih je prejel za svojo stranko, obdrži znesek dogovorjenega plačila in stroškov za svoje delo. Odvetnik je dolžan stranki izstaviti obračun.

19. člen

Odvetniško tarifo sprejema Odvetniška zbornica Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.

20. člen

Sodišča in drugi organi uporabljajo pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih odvetniško tarifo.

Plačilo in stroški se obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primere z odvetniško tarifo drugače določeno.

21. člen

Z opravljanjem odvetniškega poklica je nezdružljivo:

1

opravljanje druge dejavnosti kot poklic, razen na znanstvenem, pedagoškem, umetniškem ali publicističnem področju;

2

opravljanje plačane državne službe;

3. opravljanje notariata;

4. opravljanje poslovodne funkcije v podjetju;

5

opravljanje drugih poslov, ki nasprotujejo ugledu in neodvisnosti odvetniškega poklica.

Odvetnik ne sme reklamirati svoje dejavnosti.

22. člen

Odvetnik mora odvetniški poklic opravljati dejansko in stalno.

Če je odvetnik izvoljen ali imenovan v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, v času opravljanja te funkcije opravljanje odvetniškega poklica miruje.

V primeru iz prejšnjega odstavka, kakor tudi v drugih primerih, ko odvetnik iz opravičenih razlogov dalj časa ne more opravljati odvetniškega poklica, se mora odvetnik dogovoriti z drugim odvetnikom za splošno substitucijo ali za začasen prevzem pisarne in o tem obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije.

Če odvetnik do nastopa državne funkcije oziroma v primernem času ne ravna po določbi prejšnjega odstavka, Odvetniška zbornica Slovenije sama določi začasnega prevzemnika njegove pisarne.

23. člen

Odvetnik prosto izbira in menja sedež svoje pisarne, mora pa o vsaki selitvi predhodno obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije.

Odvetnik ne more imeti podružnice odvetniške pisarne.

24. člen

Odvetnik ima pri opravljanju odvetniškega poklica pred sodiščem službeno oblačilo.

Vrsto službenega oblačila in primere nošenja predpiše minister, pristojen za pravosodje.

III. PRAVICA DO OPRAVLJANJA ODVETNIŠKEGA POKLICA

25. člen

Odvetnik je lahko, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

1

da je državljan Republike Slovenije,

2

da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,

3

da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete,

4. da je opravil pravniški državni izpit,

5

da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto pri odvetniku,

6

da aktivno obvlada slovenski jezik,

7

da je vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica,

8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica.

Z enoletno prakso pri odvetniku je izenačena praksa pri notarju v enakem trajanju.

Pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi, kdor nima opravljene najmanj enoletne prakse v odvetniški pisarni, če je najmanj pet let opravljal funkcijo sodnika, državnega tožilca ali javnega pravobranilca.

Tuj državljan, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje odvetniškega poklica po pravu države, katere državljan je, se, če velja vzajemnost, vpiše v imenik odvetnikov, ki lahko opravljajo odvetniški poklic pred državnimi organi v Republiki Sloveniji:

1. če opravi preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije po posebnem zakonu,

2. če aktivno obvlada slovenski jezik.

Odvetniška zbornica vodi poseben imenik odvetnikov tujih državljanov.