Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil |...

2301. Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil

Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR-1) in prvega odstavka 8. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00 in 42/02) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje

P R A V I L N I K o splošnem označevanju predpakiranih živil

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta pravilnik ureja splošno označevanje predpakiranih živil, ki so v prometu namenjena za prodajo končnemu potrošniku in za oskrbo obratov javne prehrane, kot je določeno v Direktivi Sveta (ES) 2000/13/ES (UL L št. 109, 6. 5. 2000) s spremembami, Direktivi Komisije 87/250/EGS (UL L št. 113, 30. 4. 1987), Direktivi Komisije 94/54/ES (UL L št. 300 23. 11. 1994) s spremembami, Direktivi Sveta 89/396/EGS (UL L št. 186, 30. 6. 1989) s spremembami, in Direktivi Komisije 2002/67/ES (UL L št. 191, 19. 7. 2002).

(2)

Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za živila v prometu, ki niso predpakirana, za živila, ki so pakirana na mestu prodaje na zahtevo končnega potrošnika, in za živila, ki so predpakirana za neposredno prodajo in je njihovo označevanje urejeno s posebnim predpisom.

2. člen

(definicije)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

-

označevanje so vse besede, podatki, trgovska imena, blagovna znamka, slikovno gradivo ali simboli, ki se nanašajo na živilo in se navedejo na embalaži, dokumentu, obvestilu, etiketi, obročku ali vratni etiketi, ki spremlja ali se nanaša na tako živilo;

-

predpakirano živilo je vsako posamezno živilo, ki je v prometu namenjeno končnemu potrošniku in obratom javne prehrane v embalaži, v katero je vnaprej pakirano, preden je dano v promet, ne glede na to, ali ta embalaža v celoti ali le delno obdaja živilo, vendar v vsakem primeru na tak način, da vsebine ni mogoče spremeniti brez odprtja ali spremembe embalaže;

-

obrat javne prehrane je obrat, namenjen oskrbi končnega potrošnika s hrano, kot je restavracija, gostinski lokal, šola, vrtec, bolnišnica, in podobni večji obrati;

-

prodajalec je fizična ali pravna oseba, ki je živilo dala v promet končnemu potrošniku.

3. člen

(način označevanja)

(1)

Označbe na živilu morajo biti v slovenskem jeziku, na opaznem mestu embalaže, tako da so zlahka vidne, razumljive, nedvoumne, jasno čitljive in neizbrisne ter ne smejo biti skrite, nejasne ali prekinjene z drugim besednim ali slikovnim gradivom.

(2)

Ime živila, neto količina, rok uporabnosti in odstotek alkohola morajo biti označeni v istem vidnem polju.

4. člen

(prepovedane označbe)

(1)

Označbe na živilu ne smejo biti takšne, da bi lahko zavedle končnega potrošnika, zlasti glede:

-

njegovih značilnosti, narave, lastnosti, izvora ali porekla, sestave, količine, roka uporabnosti, načina izdelave ali proizvodnje;

-

pripisovanja učinkov ali lastnosti, ki jih nima;

-

navajanja, da ima živilo posebne značilnosti, če imajo take lastnosti vsa istovrstna živila. Za istovrstno živilo se šteje živilo, ki je razvrščeno v isto skupino oziroma kategorijo živil, glede na njegove lastnosti oziroma definicijo.

(2)

Živilom je prepovedano pripisovati zdravilne lastnosti v smislu preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni ljudi, ali opozarjati na take lastnosti, razen za naravne mineralne vode, kot določa predpis, ki ureja naravne mineralne vode, in za živila za posebne prehranske in zdravstvene namene, kot določajo predpisi, ki urejajo živila za posebne prehranske namene.

5. člen

(predstavitev in oglaševanje)

Določbe prejšnjega člena se uporabljajo tudi za predstavitev in oglaševanje živil, zlasti glede njihove oblike, videza ali embalaže, uporabljenih materialov za embalažo, načina in okolja, v katerem so živila razstavljena.

6. člen

(odgovornost za označevanje)

Za označevanje živil po določbah tega pravilnika je odgovorna oseba, ki je navedena na označbi živila iz 7. točke 7. člena tega pravilnika.

II. POSEBNE DOLOČBE

7. člen

(obvezni podatki na označbi)

Pri označevanju predpakiranih živil je obvezna navedba naslednjih podatkov:

1.

ime, pod katerim se živilo daje v promet (prodajno ime);

2.

seznam sestavin in količina sestavin ali kategorije sestavin v skladu s 17. členom tega pravilnika;

3.

neto količina;

4.

rok uporabnosti;

5.

serija (lot) živila;

6.

posebni pogoji shranjevanja (hranjenja) ali pogoji uporabe;

7.

ime in naslov ali firmo in sedež proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira, ali prodajalca, ki mora imeti naslov oziroma sedež v Skupnosti;

8.

podatek o kraju porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla končnega potrošnika glede pravega porekla živila;

9.

navodilo za uporabo, kadar živilo ne bi bilo mogoče ustrezno uporabiti brez teh navodil;

10.

pri pijačah, ki vsebujejo več kot 1,2% vol alkohola, dejansko vsebnost alkohola v volumskih odstotkih.

8. člen

(izjema glede označbe)

Za določena živila so dovoljena odstopanja glede navedbe podatkov iz 2. in 4. točke prejšnjega člena, če je tako določeno v predpisih, ki urejajo kakovost oziroma zdravstveno ustreznost živil.

9. člen

(drugi podatki na označbi)

(1)

Poleg obveznih podatkov iz 7. člena tega pravilnika morajo biti na označbi živila tudi drugi podatki, če je tako določeno v predpisih, ki urejajo kakovost oziroma zdravstveno ustreznost živil, ter predpisih, ki urejajo označevanje gensko spremenjenih organizmov.

(2)

Vsako živilo, ki je bilo obdelano z ionizirajočim sevanjem, mora biti označeno v skladu s predpisom, ki ureja živila, obsevana z ionizirajočim sevanjem.

10. člen

(izjeme)

(1)

Ne glede na določbo 7. člena tega pravilnika imajo lahko predpakirana živila, ki:

1.

niso namenjena za prodajo končnemu potrošniku in obratom javne prehrane (npr. biskviti, male čokolade, na letalih, v hotelih);

2.

so namenjena za dobavo obratom javne prehrane za pripravo, obdelavo, razdeljevanje ali rezanje,

3.

imajo na označbi navedene le podatke iz 1., 4. in 7. točke 7. člena tega pravilnika, pod pogojem, da so ostali podatki navedeni na spremnih dokumentih, ki se nanašajo na živila, in so poslani pred dobavo živila ali hkrati z njo.

(2)

V primeru steklenic, namenjenih za ponovno uporabo, ki so neizbrisno označene in zato nimajo etikete, obročka ali vratne etikete (npr. tradicionalna steklenica za pivo, mleko za namen oskrbe obratov javne prehrane), ter v primeru živil, ki so v embalaži ali posodi, katerih največja površina je manjša od 10 cm2, je treba na označbi navesti le ime, neto količino in rok uporabnosti živila.

1. Ime živila

11. člen

(vrste imen)

(1)

Ime, pod katerim se živilo daje v promet (v nadaljnjem besedilu: prodajno ime), je lahko določeno s predpisi, ki urejajo kakovost živil oziroma predpisi, ki urejajo živila za posebne prehranske namene (v nadaljnjem besedilu: predpisano ime).

(2)

Če prodajno ime ni predpisano, je živilo lahko označeno z:

-

imenom, ki je običajno v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: običajno ime), ali

-

z opisom živila in njegove uporabe (v nadaljnjem besedilu: opisno ime), če je to potrebno, da končni potrošnik lahko ugotovi njegovo pravo naravo in ga razlikuje od drugih živil, s katerimi bi ga lahko zamenjal.

(3)

Živilo je lahko v prometu tudi s prodajnim imenom, pod katerim se proizvaja in daje v promet v državi članici Evropske unije, če je v skladu z njeno nacionalno zakonodajo. Če takšno prodajno ime potrošniku ne omogoči prepoznati prave narave živila oziroma ga pod takšnim imenom ni možno jasno razlikovati od živil, s katerimi bi ga lahko zamenjal, mora biti to prodajno ime dopolnjeno še z drugim opisnim podatkom.

(4)

Če je živilo s prodajnim imenom iz prejšnjega odstavka po sestavi ali proizvodnji tako drugačno od živila, znanega s tem imenom v Republiki Sloveniji, da bi končnega potrošnika to lahko zavedlo, se takšno prodajno ime ne sme uporabljati v Republiki Sloveniji.

(5)

Ime živila mora vsebovati tudi podatek o njegovem fizikalnem stanju ali posebnem postopku obdelave (npr. v prahu, zgoščen, dimljen, sušen, hitro zamrznjen), če bi izpustitev tega podatka končnega potrošnika lahko zmedla ali zavedla.

(6)

Trgovsko ime, blagovna znamka, ali izmišljeno ime ne morejo nadomestiti prodajnega imena živila.

2. Seznam sestavin

12. člen

(sestavina)

(1)

Sestavine morajo biti navedene v skladu s tem poglavjem pravilnika in v skladu s prilogami 1, 2, 3 in 4, ki so sestavni del tega pravilnika.

(2)

"Sestavina" pomeni vsako snov, vključno z aditivi, ki se je uporabila pri izdelavi ali pripravi živila in je še vedno prisotna v končnem živilu, čeprav v spremenjeni obliki.

(3)

Za sestavino iz prejšnjega odstavka se ne štejejo:

a)

sestavni deli sestavine, ki so bili začasno ločeni med proizvodnim procesom in pozneje ponovno dodani, vendar ne presegajo svojih prvotnih deležev;

b)

aditivi:

-

ki so v določenem živilu prisotni le zato, ker jih je vsebovala ena ali več sestavin tega živila (prenesena snov), pod pogojem, da v njem nimajo nobenega tehnološkega učinka;

-

ki se uporabljajo kot pomožna tehnološka sredstva;

c)

snovi, ki se uporabljajo le v količinah, ki so nujno potrebne samo kot topilo ali kot medij za aditive ali arome;

d)

snovi, ki niso aditivi, vendar se uporabljajo na enak način in v enake namene kot tehnološka pomožna sredstva in so še vedno prisotne v končnih izdelkih, čeprav v spremenjeni obliki.

13. člen

(sestavljena sestavina)

(1)

Sestavina v živilu, ki je izdelek iz več sestavin, se šteje za sestavljeno sestavino. Lahko je vključena v seznamu sestavin pod svojim imenom glede na njeno skupno maso, pod pogojem, da ji neposredno sledi seznam njenih sestavin po padajočem vrstnem redu.

(2)

Navedba seznama sestavljene sestavine na označbi ni obvezna, če:

(a) sestavljena sestavina predstavlja manj kot 2% končnega proizvoda, razen v primeru aditivov, ki imajo v živilu kakršenkoli tehnološki učinek;

(b) sestavljene sestavine vsebujejo mešanico začimb oziroma zelišč in predstavljajo manj kot 2% končnega proizvoda, razen v primeru aditivov, ki imajo v živilu kakršenkoli tehnološki učinek;

(c) je sestavljena sestavina živilo, za katerega po tem pravilniku ni potreben seznam dodatkov sestavin.

14. člen

(seznam sestavin)

(1)

V seznamu sestavin morajo biti vključene in navedene vse sestavine živila po padajočem vrstnem redu glede na maso, katera je bila zabeležena v času njihove uporabe pri pripravi živila (t.i. faza mešalne posode). Seznam mora vključevati besedo "sestavine".

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se:

-

morajo dodana voda in hlapne sestavine navesti po vrstnem redu glede na maso v končnem živilu; količina dodane vode, kot sestavine v živilu, se izračuna tako, da se od skupne količine v končnem živilu odšteje skupna količina vseh drugih uporabljenih sestavin. Te količine ni treba navesti, če po masi ne presega 5% končnega živila;