Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za...

1930. Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov v prometu

Na podlagi 7. in 8. točke 42. člena Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97 in 16/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje

PRAVILNIK o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov v prometu*

I. VSEBINA PRAVILNIKA

1. člen

(splošne določbe)

Ta pravilnik določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati grozdje pridelano v Republiki Sloveniji za predelavo v vino, ter pogoje glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov iz grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: drugi proizvodi) v prometu, kot tudi tehnološke postopke in enološka sredstva, ki so dovoljena v Republiki Sloveniji pri pridelavi vina, mošta in drugih proizvodov.

2. člen

(prepoved dajanja v promet)

(1)

Grozdje, vino, mošt in drugi proizvodi, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev glede kakovosti, se ne smejo dajati v promet.

(2)

Grozdje, vino, mošt in drugi proizvodi pri katerih so bili uporabljeni nepredpisani tehnološki postopki in enološka sredstva, se ne smejo dajati v promet.

(3)

Pridelki, katerih dejanska kakovostna stopnja odstopa od označene, se ne smejo dajati v promet, razen če se pridelovalec sam odloči za uvrstitev pridelka v kakovostno stopnjo za katero so zahtevani manj strogi pogoji (v nadaljnjem besedilu: deklasiranje).

(4)

Pokvarjeni pridelki oziroma pridelki z napako ne smejo biti v prometu.

II. PRIDELKI

3. člen

(pridelki)

Izrazi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:

1.

Pridelki so grozdje, grozdni mošt, vinski mošt, novo vino, ki še vre, vino, delno prevreti mošt iz sušenega grozdja, mistela, zgoščen grozdni mošt, rektificiran zgoščen grozdni mošt, grozdni sok in zgoščen grozdni sok. Vsi pridelki morajo biti vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register).

2.

Grozdje je sadež vinske trte, pridelan na absolutnih vinogradniških legah iz priporočenih in dovoljenih sort vinske trte za določeno pridelovalno območje (v nadaljnjem besedilu: vinorodno območje), ki dosega predpisano sladkorno stopnjo ter ostale predpisane parametre in se uporablja za pridelavo grozdnega mošta in vina. Za pridelavo v vino se uporablja zrelo ali rahlo posušeno grozdje, ki se lahko drozga ali stisne z običajno kletarsko opremo, pri čemer lahko spontano poteče alkoholno vrenje.

Grozdje pridelano v Republiki Sloveniji, ki je namenjeno za pridelavo vina, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-

biti mora pridelano znotraj vinorodnega območja iz sort žlahtne vinske trte;

-

biti mora ustreznega zdravstvenega stanja, kar pomeni, da je najmanj 50% zdravega grozdja;

-

biti mora enakomerno dozorelo, v primeru prisotnosti nedozorelih grozdov, se le-ti ne smejo pridelati v vino;

-

biti mora brez primesi organskega ali anorganskega porekla, kar pa ne velja za morebiten dodatek sredstev za žveplanje;

-

biti mora potrgano v skladu s predpisom, ki ureja kontrolo kakovosti grozdja v času trgatve.

Količina pridelka ne sme presegati za posamezno kakovostno stopnjo predpisanih največjih pridelkov vina v litrih na hektar površine zasajene z vinsko trto (v nadaljnjem besedilu: hektarskih pridelkov).

Sladkorna stopnja grozdja ob trgatvi mora dosegati minimalno predpisano sladkorno stopnjo za posamezno vinorodno območje, ki omogoča predelavo v vino.

Za preračunavanje sladkornih stopenj oziroma koncentracij naravnega alkohola se uporablja korelacijska tabela med gostoto mošta (v g/cm3), relativno gostoto, sladkorno stopnjo mošta (v (Oe in v g/l),% saharoze (v m/m) in alkoholom v vinu (v vol.%), ki je kot Priloga I sestavni del tega pravilnika.

Od zadnje uporabe sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci mora preteči najmanj toliko časa, kot ga predpisuje proizvajalec sredstva za karenčno obdobje.

Po drozganju oziroma stiskanju grozdja lahko spontano poteče alkoholno vrenje.

3.

Grozdni mošt je tekoč pridelek, katerega volumenski delež dejanskega alkohola je največ 1% in je pridobljen iz grozdja brez ali s pomočjo fizikalnih postopkov.

4.

Delno prevret grozdni mošt (v nadaljnjem besedilu: vinski mošt) je tekoč pridelek, katerega volumenski delež dejanskega alkohola je najmanj 1% in največ 3/5 skupnega alkohola.

Za vinski mošt se ne šteje vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom posebnih kakovosti in njemu enakovredno vino, ki ni pridelano v Republiki Sloveniji, katerega volumenski delež dejanskega alkohola je več kot 4,5%, vendar manj kot 3/5 skupnega alkohola.

5.

Novo vino, ki še vre, je pridelek, kjer alkoholno vrenje še ni zaključeno in vino še ni oddeljeno od droži in katerega volumenski delež dejanskega alkohola je več kot 3/5 skupnega alkohola.

6.

Vino je pridelek, pridobljen s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem drozge ali mošta, pridelanega iz grozdja žlahtne vinske trte.

7.

Delno prevret grozdni mošt iz sušenega grozdja je tekoč pridelek, pridobljen z delnim alkoholnim vrenjem iz sušenega grozdja, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev pred alkoholnim vrenjem je najmanj 272 g/l in katerega volumenski delež naravnega in dejanskega alkohola je najmanj 8%.

Mošt iz prejšnjega odstavka se sme uporabljati le za pridelavo posebnih vin, razen naravnih sladkih vin, znotraj vinorodnega območja pridelave grozdja.

8.

Sveži grozdni mošt, ki mu je bilo vrenje ustavljeno z dodatkom alkohola (v nadaljnjem besedilu: mistela) je pridelek z volumenskim deležem dejanskega alkohola najmanj 12% in največ 15%. Mistelo pridobimo tako, da se neprevretemu grozdnemu moštu, ki ima volumenski delež naravnega alkohola najmanj 8,5% in je pridelan izključno iz priporočenih in dovoljenih sort, doda:

-

nevtralni alkohol, ki ima poreklo iz vinske trte in ima volumenski delež dejanskega alkohola najmanj 95% ali

-

vinski destilat, ki ima volumenski delež dejanskega alkohola najmanj 52% in največ 80%.

9.

Zgoščen grozdni mošt (v nadaljnjem besedilu: ZGM) je nekarameliziran pridelek iz grozdnega mošta, pridobljen z delno dehidracijo grozdnega mošta z vakuumom ali z zmrzovanjem vode v moštu, vendar brez uporabe neposrednega segrevanja. ZGM ima masni delež sladkorja, določen z refraktometrom pri temperaturi 20 (C, več kot 50,9%. Volumenski delež dejanskega alkohola je lahko največ 1%.

Grozdni mošt, iz katerega se pridobiva ZGM, mora imeti volumenski delež naravnega alkohola najmanj 6,3%, razen za območje vinorodne dežele Primorske najmanj 8,5%.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ima lahko grozdni mošt, ki ni pridelan v Republiki Sloveniji, iz katerega se pridobiva ZGM nižji volumenski delež naravnega alkohola, če je ta v skladu s predpisom države pridelovalke, vendar v nobenem primeru manj kot 5%.

ZGM se uporablja za:

-

pridelavo penečih vin,

-

pridelavo mešanih pijač, ki vsebujejo določen delež vina,

-

povečanje volumenskega deleža naravnega alkohola ali dosladkanje (v nadaljnjem besedilu: obogatitev) pri vinu, razen pri vrhunskem vinu,

-

slajenje vina in

-

pridelavo grozdnega soka.

ZGM, ki je pridobljen izključno iz grozdnega mošta določenega vinorodnega območja v Republiki Sloveniji, ki je manjše ali enako vinorodnemu okolišu, se imenuje zgoščen grozdni mošt z zaščitenim geografskim poreklom (v nadaljnjem besedilu: ZGM ZGP) . Zgoščevanje grozdnega mošta za namene pridelave ZGM ZGP mora potekati znotraj vinorodnega okoliša v Republiki Sloveniji, izjemoma pa lahko minister pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister) na podlagi vloge pridelovalca grozdja ali vina za določeno količino grozdnega mošta dovoli zgoščevanje izven vinorodnega okoliša.

10.

Rektificiran zgoščen grozdni mošt (v nadaljnjem besedilu: RTK) je tekoč nekarameliziran pridelek, kateremu so izločene vse sestavine mošta, razen sladkorja. Pridobljen je brez uporabe neposrednega segrevanja in razkisan z metodo razkisa, ki je predpisana s tem pravilnikom. Masni delež sladkorja v RTK, določen z refraktometrom pri temperaturi 20 (C, mora biti najmanj 61,7%.

RTK mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-

volumenski delež dejanskega alkohola mora biti manjši kot 1%;

-

pH vrednost mora biti manjša kot 5 pri sladkorni stopnji 239,2 g/l;

-

optična gostota (merjena pri 425 nm, debelina kivete 10 mm) mora biti manjša od 0,1 pri sladkorni stopnji 239,2 g/l;

-

indeks Folin-Ciocalteu mora biti manjši kot 6,00 pri sladkorni stopnji 239,2 g/l;

-

koncentracija saharoze mora biti pod mejo zaznavnosti;

-

koncentracija skupnih kislin (izražena v miliekvivalentih na kilogram skupnih sladkorjev) mora biti manjša kot 15 mekv/kg skupnih sladkorjev;

-

koncentracija skupnega žveplovega dioksida mora biti manjša kot 25 mg/kg skupnih sladkorjev;

-

koncentracija skupnih kationov mora biti manjša kot 8 mekv/kg skupnih sladkorjev;

-

specifična elektrolitska prevodnost pri sladkorni stopnji 239,2 g/l in pri temperaturi 20 (C mora biti manjša kot 120 µS/cm;

-

koncentracija HMF mora biti manjša kot 25 mg/kg skupnih sladkorjev;

-

koncentracija mezoinozitola mora biti v sledovih.

11.

Grozdni sok je nefermentiran tekoč pridelek, ki je primeren za prehrano ljudi in je pridobljen:

-

iz svežega grozdja,

-

iz grozdnega mošta,

-

z razredčevanjem iz ZGM ali

-

z razredčevanjem iz zgoščenega grozdnega soka.

Volumenski delež dejanskega alkohola v grozdnem soku je lahko največ 1%.

12.

Zgoščeni grozdni sok je nekarameliziran pridelek, ki je pridobljen z delno dehidracijo grozdnega soka, brez uporabe neposrednega segrevanja. Masni delež sladkorja v zgoščenem grozdnem soku, določen z refraktometrom pri temperaturi 20 (C, je več kot 50,9%.

Volumenski delež dejanskega alkohola v zgoščenem grozdnem soku je lahko največ 1%.

III. VINORODNE CONE

4. člen

(1)

Vinorodna cona je območje v Evropski uniji znotraj katerega veljajo enaki pogoji glede pridelave pridelkov in uporabe tehnoloških postopkov in enoloških sredstev, kot to določajo predpisi Evropske unije, ki urejajo kakovost in enološke postopke in sredstva.

(2)

Pridelkov iz različnih vinorodnih con med seboj ni dovoljeno mešati.

(3)

Vinorodna območja Republike Slovenije se uvrščajo v vinorodno cono B, razen območje vinorodne dežele Primorske, ki sodi v vinorodno cono CII.

IV. ALKOHOLI

5. člen

(alkoholi)

(1)

Volumenski delež dejanskega alkohola v % pomeni število prostorninskih delov čistega alkohola, ki jih pri temperaturi 20 (C vsebuje 100 prostorninskih delov pridelka.

(2)

Volumenski delež potencialnega alkohola v % pomeni število prostorninskih delov čistega alkohola pri temperaturi 20 (C, ki lahko nastane s popolnim povretjem sladkorjev, ki jih vsebuje 100 prostorninskih delov pridelka pri tej temperaturi.

(3)

Volumenski delež skupnega alkohola v % pomeni vsoto dejanskega in potencialnega alkohola.

(4)

Volumenski delež naravnega alkohola v% pomeni delež skupnega alkohola v prostorninskih delih, ki ga vsebuje proizvod pred kakršnokoli obogatitvijo.

V. REDUCIRAJOČI SLADKORJI

6. člen

(reducirajoči sladkorji)

(1)

Reducirajoči sladkorji so preostali nepovreti sladkor. Količina reducirajočih sladkorjev v vinu je količina kemijsko določenih reducirajočih snovi v vinu in se podaja v gramih na liter (g/l).

(2)

Odstopanja med analizno izmerjenimi in deklariranimi vrednostmi koncentracije reducirajočih sladkorjev so lahko naslednja:

-

pri grozdnem moštu, pri ZGM in pri RTK ne sme odstopati od označenih vrednosti;

-

pri vinskem moštu za največ ( 30 g/l;

-

pri suhih vinih za največ ( 1 g/l;

-

pri polsuhih vinih za največ ( 2 g/l;

-

pri polsladkih vinih za največ ( 3 g/l;

-

pri sladkih vinih za največ ( 5 g/l.

VI. DOVOLJENI TEHNOLOŠKI POSTOPKI IN ENOLOŠKA SREDSTVA

7. člen

(splošno o tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih)

(1)

Tehnološki postopki (v nadaljnjem besedilu: enološki postopki) in enološka sredstva so postopki in sredstva, s katerimi se zagotavlja pravilna vinifikacija in ohranitev pridelkov. Dovoljeni so pri predelavi, pridelavi, vinifikaciji, zorenju, pripravi na stekleničenje in vstekleničenju vseh pridelkov. Enološke postopke lahko izvaja samo pridelovalec grozdja in vina, ki prijavlja pridelek v register.

(2)

Uporabljati se sme le predpisane enološke postopke in sredstva v predpisanem obsegu. Enološki postopki in sredstva se ne smejo uporabljati tako, da vplivajo negativno na zdravje ljudi oziroma na senzorične lastnosti pridelkov. Za posamezne pridelke in njihove posamezne kakovostne stopnje je lahko predpisan ožji izbor enoloških postopkov in sredstev oziroma dodatni pogoji za uporabo le-teh.

(3)

Čistost enoloških sredstev in aktivnih snovi mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo enološka sredstva. Za posamezna enološka sredstva, za katera čistost ni predpisana s predpisi iz prejšnjega stavka, se uporabljajo določila Mednarodne organizacije za trto in vino (v nadaljnjem besedilu: OIV), katere članica je tudi Republika Slovenija.

(4)

Enološko sredstvo mora imeti na embalaži natančno navedeno vsebnost aktivnih snovi.

(5)

Enološka sredstva se morajo hraniti v prostorih, ki so ločeni od prostorov za pridelavo vina in v skladu z navodili proizvajalca enološkega sredstva na način, da enološko sredstvo ohranja lastnosti in nima škodljivega vpliva na zdravje ljudi oziroma na okolje.

(6)

Enološkim sredstvom je prepovedano dodajati vodo, razen če je za določena enološka sredstva pogoj za njihovo uporabo in delovanje, da se mešajo ali raztapljajo v točno določeni količini vode.

(7)

Minister v soglasju z ministrom za zdravje lahko odobri v eksperimentalne namene uporabo tudi drugih enoloških postopkov in sredstev za največ tri leta, če količine ne presegajo 50.000 litrov vina na posamezni poskus.

(8)

Pred iztekom poskusnega obdobja iz prejšnjega odstavka raziskovalna institucija ali pridelovalec pošlje obema ministrstvoma poročilo o rezultatih poskusa. Minister lahko v soglasju z ministrom za zdravje odobri podaljšanje za največ tri leta in določi količino vina za namene poskusa.

8. člen

(enološki postopki in sredstva, ki so dovoljena pri pridelavi grozdnega mošta, ki je namenjen pridobivanju RTK)

Pri pridelavi grozdnega mošta, ki je namenjen pridobivanju RTK so dovoljeni naslednji enološki postopki in sredstva:

1.

zračenje;

2.

obdelava s toploto;

3.

centrifugiranje in filtracija z ali brez uporabe filtracijskega sredstva, pod pogojem, da v tako obdelanem pridelku ne ostajajo nezaželeni ostanki;

4.

uporaba SO(2 )(lahko se uporabljajo različne oblike: plin SO(2), kalijev metabisulfit (K(2)S(2)O(5)) in žveplova (IV) kislina (5 do 6% raztopina H(2)SO(3));

5.

odstranjevanje SO(2) s pomočjo fizikalnokemijskih postopkov;

6.

obdelava z ogljem za enološko uporabo;

7.

uporaba kalcijevega karbonata, ki lahko vsebuje manjše količine dvojne kalcijeve soli L (+) vinske in L (-) jabolčne kisline in

8.

uporaba ionskih izmenjalnih kolon.

9. člen

(enološki postopki in sredstva, ki so dovoljena pri predelavi svežega grozdja in pridelavi grozdnega mošta, vinskega mošta, delno prevretega grozdnega mošta iz sušenega grozdja, ZGM in novega vina, ki še vre)

(1)

Pri predelavi svežega grozdja in pri pridelavi grozdnega mošta, vinskega mošta, delno prevretega grozdnega mošta iz sušenega grozdja, ZGM in novega vina, ki še vre, so dovoljeni naslednji enološki postopki in sredstva:

1.

zračenje ali dodatek kisika;

2.

obdelava s toploto;

3.

centrifugiranje in filtracija z ali brez uporabe inertnega filtracijskega sredstva, pod pogojem, da v pridelkih ne ostajajo nezaželeni ostanki inertnega filtracijskega sredstva;

4.

uporaba CO(2) oziroma argona oziroma dušika, z namenom ustvarjanja inertne atmosfere in zaščite pridelka pred oksidacijo;

5.

uporaba vinskih kvasovk;

6.

uporaba enega ali več naslednjih sredstev, ki pospešujejo rast in razmnoževanje vinskih kvasovk:

-

dodatek diamonijevega fosfata ali amonijevega sulfata,

-

dodatek amon sulfita ali amon disulfita,

-

dodatek tiamin hidroklorida;

7.

uporaba žveplovega dioksida (SO(2)), kalijevega metabisulfita (K(2)S(2)O(5)) in žveplove (IV) kisline (H(2)SO(3)) največ do take količine, da je koncentracija skupnega SO(2) v vinu v skladu s predpisanimi omejitvami za posamezne kakovostne razrede vin, ki so kot Priloga II, sestavni del tega pravilnika;

8.

odstranjevanje SO(2) s fizikalnimi postopki in z desulfitacijo s kalcijevim oksidom v posebni desulfitacijski koloni;

9.

čiščenje ali lepšanje z uporabo enega ali več naslednjih enoloških sredstev:

-

želatina primerna za prehrano,

-

ribji mehur,

-

kazein in kalijev kazeinat (posneto mleko),

-

jajčni beljak,

-

bentonit in kaolin,

-

silicijev dioksid kot gel ali koloidna raztopina,

-

tanini,

-

pektolitični encimi in

-

encimski preparat beta-glukanaze le v primeru, da opravljen test na prisotnost beta-glukana kaže pozitiven rezultat;

10.

uporaba sorbinske kisline ali kalijevega sorbata;

11.

uporaba vinske kisline za dokisanje;

12.

za popravek kisline (v nadaljnjem besedilu: kemijski razkis) je dovoljena uporaba enega ali več sredstev:

-

nevtralni kalijev tartrat,

-

kalijev dikarbonat ali kalijev hidrogen karbonat,

-

kalcijev karbonat, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne kalcijeve soli L (+) vinske in L (-) jabolčne kisline,

-

kalcijev tartrat,

-

homogeni pripravek vinske kisline in kalcijevega karbonata v ekvivalentnih deležih v obliki drobnega prahu;

13.

uporaba preparata celičnih sten kvasnih celic največ do 40 g/hl;

14.

uporaba PVPP (polivinilpolipirolidon) največ do 80 g/hl;

15.

uporaba mlečnokislinskih bakterij;

16.

uporaba lizocima v količini, da celotna vsebnost v vinu ne presega 500 mg/l;

17.

uporaba aktivnega oglja v moštih je dovoljena največ do 100 g/hl, razen za rdeče mošte rdečih sort;

18.

rezanje ali mešanje moštov (v nadaljnjem besedilu: rezanje), ki je enološki postopek s katerim združujemo različne mošte.

(2)

Ne glede na določbo 18. točke prejšnega odstavka, rezanje ni:

-

dodajanje ZGM ali RTK z namenom obogatitve in

-

slajenje z moštom.

10. člen

(enološki postopki in sredstva, ki so dovoljeni pri pridelavi vinskega mošta in vina)

(1)

Pri pridelavi vinskega mošta in vina so dovoljeni naslednji enološki postopki in sredstva:

1.

zračenje ali prepihavanje s pomočjo plina argona ali dušika;

2.

uporaba svežih, zdravih, nerazredčenih vinskih droži iz vinifikacije suhih vin pri suhih vinih največ do 5% na celotno količino vina;

3.

obdelava s toploto;

4.

centrifugiranje in filtracija z ali brez uporabe inertnega filtracijskega sredstva, pod pogojem, da v pridelkih ne ostajajo nezaželeni ostanki inertnega filtracijskega sredstva;

5.

uporaba CO(2) oziroma argona oziroma dušika, z namenom ustvarjanja inertne atmosfere in zaščite pridelka pred oksidacijo;

6.

dodatek CO(2) v skladu s predpisanimi pogoji za posamezne vrste vina (mirna, peneča, biser, gazirana, likerska);

7.

uporaba SO(2), kalijevega metabisulfita (K(2)S(2)O(5)) in žveplove (IV) kisline (H(2)SO(3)) največ do take količine, da je koncentracija skupnega in prostega SO(2) v vinu v skladu s predpisanimi omejitvami za posamezne kakovostne razrede vin v Prilogi II tega pravilnika;

8.

dodatek sorbinske kisline ali kalijevega sorbata;

9.

dodatek L – askorbinske kisline;

10.

dodatek citronske kisline za stabilizacijo vina;

11.

uporaba vinske kisline za dokisanje;

12.

za kemijski razkis je dovoljena uporaba enega ali več sredstev:

-

nevtralni kalijev tartrat,

-

kalijev dikarbonat ali kalijev hidrogen karbonat,

-

kalcijev karbonat, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne kalcijeve soli L (+) vinske in L (-) jabolčne kisline,

-

kalcijev tartrat,

-

homogeni pripravek vinske kisline in kalcijevega karbonata v ekvivalentnih deležih v obliki drobnega prahu;

13.

bistrenje in čiščenje ali lepšanje z uporabo enega ali več naslednjih enoloških sredstev:

-

želatina primerna za prehranske namene,

-

ribji mehur,

-

kazein in kalijev kazeinat (posneto mleko),

-

jajčni beljak,

-

bentonit in kaolin,

-

silicijev dioksid kot gel ali koloidna raztopina,

-

encimski preparat beta-glukanaze le v primeru, da opravljen test na prisotnost beta-glukana kaže pozitiven rezultat;

14.

dodatek tanina;

15.

uporaba aktivnega oglja v vinskih moštih in vinih je dovoljena največ do 100 g/hl, razen za rdeče vinske mošte rdečih sort in rdeča vina;

16.

dodatek metavinske kisline;

17.

uporaba gumiarabike, največ do 200 mg/l;

18.

uporaba ustrezne oblike čistega parafina za preprečevanje oksidacije mirnega vina v posodah, ki imajo volumen večji kot 20 l;

19.

dodatek kalijevega hidrogentartrata in kalcijevega tartrata do 1 g/l za pospešitev izločanja tartratov in uporaba DL vinske kisline ali njene nevtralne kalijeve soli v kombinaciji s hlajenjem za izločitev prekomernega kalcija;

20.

uporaba bakrovega sulfata za odstranitev napak v vonju, vendar največ 1 g/hl;

21.

uporaba preparata celičnih sten kvasovk, največ do 40 g/hl;

22.

uporaba PVPP (polivinilpolipirolidon), največ do 80 g/hl;

23.

uporaba mlečnokislinskih bakterij;

24.

dodatek kisika (aeracija, mikro in makro oksidacija);

25.

dodatek lizocima v količini, da celotna vsebnost v vinu ne presega 500 mg/l;

26.

modro čiščenje:

-

obdelava s kalijevim ferocianidom je dovoljena za bele vinske mošte, ki jih damo neposredno v promet in za bela, rdeča in rose vina in

-

obdelava s kalcijevim fitatom je dovoljena za rdeča vina.

(2)

Enološki postopek modrega čiščenja iz zadnje točke prejšnjega odstavka lahko opravi le ustrezno usposobljena oseba z najmanj višjo izobrazbo kemijske, živilsko tehnološke, farmacevtske ali kmetijske smeri po vsakokratnem predhodnem dovoljenju pooblaščene organizacije za ocenjevanje mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, ki je imenovana v skladu s predpisom, ki ureja postopek in način ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija za ocenjevanje vina), za točno določeno količino vina. Po opravljenem modrem čiščenju v vinu ne smejo ostati ostanki sledi sredstev modrega čiščenja, kar mora pooblaščena organizacija za ocenjevanje vina na stroške pridelovalca tudi preveriti.

11. člen

(obogatitev vina pridelanega v Republiki Sloveniji)

(1)

Obogatitev je enološki postopek, s katerim povečamo volumenski delež alkohola v %.

(2)

Kadar klimatski pogoji in zdravstveno stanje grozdja tako zahtevajo, lahko pooblaščena organizacija za spremljanje dozorevanja grozdja in ugotavljanje primernosti grozdja za vrhunsko vino (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija za spremljanje dozorevanja grozdja), ki je imenovana v skladu s predpisom, ki ureja kontrolo kakovosti grozdja v času trgatve, izda dovoljenje za obogatitev.

(3)

Obogatitev se dovoli, če je volumenski delež naravnega alkohola najmanj toliko, kolikor je zahtevan minimalni volumenski delež naravnega alkohola za posamezno kakovostno stopnjo za posamezno vinorodno območje.

(4)

Dovoljenje za obogatitev iz drugega odstavka tega člena se izda za pridelovalno območje, ki je enako ali manjše od vinorodnega okoliša za posamezno sorto grozdja.

(5)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora pridelovalec, ki namerava obogatiti več kot 10.000 l pridelka ali obogatiti s postopkom z delnim zgoščevanjem, predhodno pridobiti individualno dovoljenje za obogatitev pri pooblaščeni organizaciji za spremljanje dozorevanja grozdja.

(6)

Po opravljenem postopku obogatitve mora vsak pridelovalec v skladu s predpisom, ki ureja register pridelovalcev grozdja in vina in kataster vinogradov, oddati upravni enoti prijavo o izvedenem enološkem postopku.

(7)

Obogatitev se sme izvajati na istem pridelku le enkrat, in sicer:

-

svežemu grozdju, vinskemu moštu in novemu vinu, ki še vre, je dovoljeno dodajanje saharoze, ZGM in RTK;

-

grozdnemu moštu je dovoljeno dodajanje saharoze, ZGM in RTK ali ga obogatiti z delnim zgoščevanjem z uporabo reverzne osmoze;

-

vinskemu moštu je dovoljeno dodajanje saharoze, ZGM in RTK;

-

namizno vino obogatimo z delnim zgoščevanjem s hlajenjem.

(8)

Dovoljeno je dodajanje saharoze raztopljene v moštu, ki je predmet obogatitve, ni pa dovoljeno raztapljanje saharoze v vodi.

(9)

Delno zgoščevanje grozdnega mošta ali vina, ki je primerno za pridobivanje namiznega vina ali namizno vino samo, pri katerem se uporabi postopek hlajenja, ne sme imeti za posledico zmanjšanje začetne prostornine teh proizvodov za več kot 20%, in sme povečati volumenski delež alkohola za največ 2% nad koncentracijo naravnega alkohola.

(10)

Dodajanje ZGM oziroma RTK ne sme povečati volumna za več kot 8%, razen za vinorodno deželo Primorsko, kjer se volumen ne sme povečati za več kot 6,5%.

(11)

V letih ko so klimatski pogoji izjemno neugodni se lahko poveča volumenski delež naravnega alkohola največ za 3,5%, vendar samo za tista vinorodna območja, ki ne sodijo v vinorodno deželo Primorsko. V teh primerih lahko dodajanje ZGM oziroma RTK poveča volumen največ za 11%.

(12)

Postopek obogatitve se mora izvesti do 16. marca v letu po trgatvi, razen v vinorodni deželi Primorski, kjer mora biti izveden do 1. januarja v letu po trgatvi in to samo za pridelke letnika trgatve, ki je bila neposredno pred tem datumom.

(13)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko zgoščevanje s hlajenjem izvaja preko celega leta.

(14)

Postopek obogatitve mora potekati znotraj vinorodne cone, kjer je bilo vino pridelano.

(15)

Vino se ne sme zgoščevati, če so bili pridelki iz katerih je vino pridobljeno, že predhodno obogateni.

12. člen

(slajenje)

(1)

Slajenje vin je enološki postopek s katerim povečamo volumenski delež potencialnega alkohola.

(2)

Če je bilo vino predhodno obogateno, je slajenje dovoljeno z uporabo grozdnega mošta, ki ima enak volumenski delež skupnega alkohola kot vino, ki se sladi.

(3)

Če vino predhodno ni bilo obogateno, je slajenje dovoljeno z uporabo ZGM, RTK ali grozdnega mošta, pod pogojem, da se volumenski delež skupnega alkohola ne poveča za več kot 2%.

13. člen

(dokisanje in razkis)

(1)

Dokisanje je dovoljen postopek v vinorodni deželi Primorski. Dovoljeno dokisanje grozdja, grozdnega mošta, vinskega mošta in novega vina, ki še vre, je do 1,5 g/l izraženo kot vinska kislina ali do 20 mekv/l. Dovoljeno dokisanje vina je do 2,5 g/l izraženo kot vinska kislina ali do 33,3 mekv/l. Dokisanje vin, ki niso pridelana v Republiki Sloveniji, je dovoljeno, če predpisi države pridelovalke to dovoljujejo.