Nalaganje dokumenta...

Pravilnik o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva

Naslednik

Predhodnik

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 107-4216/2012, stran 11871 DATUM OBJAVE: 28.12.2012

VELJAVNOST: od 1.1.2013 do 18.11.2025 / UPORABA: od 1.1.2013 do 30.11.2025

RS 107-4216/2012

Verzija 9 / 9

Čistopis se uporablja od 1.12.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 17.2.2026 je:

ČISTOPIS
NEAKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 1.12.2025

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1
- 2
- 2
- 2
- 3
- 3
- 3
- 4
- 4
- 4
- 5
- 5
- 5
- 6
- 6
- 6
- 7
- 7
- 7
- 8
- 8
- 8
- 9
- 9

fwd

4216. Pravilnik o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva

Na podlagi prvega odstavka 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF in 57/12 - ZPCP-2D) minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport izdaja

P R A V I L N I K
o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se določa metodologija financiranja javno-veljavnih vzgojno-izobraževalnih programov na področju srednjega šolstva, ki vključuje način določitve cene na udeleženca izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: dijak), vrednosti posameznega javno-veljavnega vzgojno-izobraževalnega programa in postopek določitve letnega obsega sredstev, ki se jih zagotavlja javnim vzgojno-izobraževalnim zavodom, ki izvajajo te programe (v nadaljnjem besedilu: zavodi).

2. člen

(pomen pojmov)

(1)

Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot v pravilniku, ki določa normative in standarde za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (v nadaljnjem besedilu: normativi in standardi).

(2)

Pojmi, ki niso definirani v pravilniku iz prejšnjega odstavka, imajo naslednji pomen:

programi srednjega šolstva so javno-veljavni izobraževalni programi nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega splošnega in srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja, maturitetnega tečaja in javno-veljavni vzgojni program dijaških domov;

cena programa srednjega šolstva na dijaka je obseg sredstev za izvedbo programa srednjega šolstva, preračunan na dijaka na letni ravni;

letni obseg sredstev za izvajanje programa srednjega šolstva je zmnožek cene programa srednjega šolstva na dijaka in števila vpisanih dijakov v ta program v posameznem šolskem letu v zavodu.

II. NAČIN DOLOČITVE CENE NA DIJAKA V PROGRAMIH SREDNJEGA ŠOLSTVA

3. člen

(podlaga za določitev cene programa srednjega šolstva na dijaka)

Podlage za določitev cene programa srednjega šolstva na dijaka v programih srednjega šolstva so:

zakonsko opredeljen namen financiranja programov srednjega šolstva,

predpisani normativi in standardi za izvajanje programov srednjega šolstva,

javno veljavni vzgojno-izobraževalni programi, opredeljeni v prvi alineji drugega odstavka prejšnjega člena, ki so objavljeni na spletni strani ministrstva, pristojnega za srednje šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),

predpisana merila za vrednotenje materialnih stroškov za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva,

predpisi s področja plač v javnem sektorju in področne kolektivne pogodbe,

izhodišča in vrednosti posameznih elementov cene, določena s tem pravilnikom in

cenik posameznih elementov cene programov, ki ga določi minister, pristojen za srednje šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), za proračunsko obdobje.

4. člen

(sestava in vrednotenje cene programa srednjega šolstva na dijaka)

(1)

Ceno programa srednjega šolstva na dijaka sestavljajo stroški dela, ki se določijo v skladu s 5. členom tega pravilnika in izdatki za blago in storitve, ki se določijo v skladu s 6. členom tega pravilnika, ob upoštevanju obsega dejavnosti posameznega programa srednjega šolstva, določenega v skladu s 7., 8. in 9. členom tega pravilnika.

(2)

Cene programov srednjega šolstva na dijaka določi minister za vsako proračunsko leto v skladu s tem pravilnikom in se objavijo na spletni strani ministrstva.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek, lahko minister spremeni vrednost cene programa srednjega šolstva na dijaka zaradi uskladitve s proračunskimi zmožnostmi.

5. člen

(sestavine stroškov dela in njihova vrednost)

(1)

Stroške dela sestavljajo plače, prispevki delodajalca, stroški iz dela in drugi prejemki delavcev, potrebnih za izvedbo programov srednjega šolstva.

(2)

Obseg sredstev za plače se določi tako, da se za obseg dejavnosti iz 7., 8. in 9. člena tega pravilnika upoštevata število in vrsta delovnih mest v skladu z normativi in standardi (v nadaljnjem besedilu: normativno število delavcev), pri čemer se za posamezno delovno mesto upošteva naslednji plačni razred:

pomočnik ravnatelja (v srednji šoli) VII/2: 33. plačni razred,

učitelj VII/1 - razrednik, učitelj VII/2 - razrednik: 30. plačni razred,

učitelj VII/1, učitelj VII/2, učitelj praktičnega pouka VII/1, učitelj praktičnega pouka VII/2: 29. plačni razred,

učitelj praktičnega pouka VI: 26. plačni razred,

učitelj praktičnega pouka V: 24. plačni razred,

svetovalni delavec VII/2, knjižničar VII/2: 29. plačni razred,

pomočnik ravnatelja (v dijaškem domu) VII/2: 33. plačni razred,

vzgojitelj VII/2: 29. plačni razred,

organizator praktičnega pouka VII/1, organizator praktičnega pouka VII/2, organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu VII/1, organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu VII/2: 29. plačni razred,

organizator praktičnega pouka VI, organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu VI, vodja posestva VI: 26. plačni razred,

organizator praktičnega pouka V: 24. plačni razred,

laborant III: 15. plačni razred,

glavni računovodja VII/2: 33. plačni razred,

glavni računovodja VII/1: 26. plačni razred,

računovodja VII/2: 25. plačni razred,

računovodja VII/1: 24. plačni razred,

glavni računovodja VI: 20. plačni razred,

računovodja VI: 18. plačni razred,

poslovni sekretar VII/2: 25. plačni razred,

poslovni sekretar VII/1: 20. plačni razred,

tajnik VIZ VII/1: 21. plačni razred,

tajnik VIZ VI: 17. plačni razred,

vzdrževalec računalniške opreme VII/2: 25. plačni razred,

vzdrževalec računalniške opreme VII/1: 22. plačni razred,

tehniški sodelavec VII/1: 22. plačni razred,

tehniški sodelavec VI: 18. plačni razred,

tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije V: 14. plačni razred,

tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije IV: 11. plačni razred,

hišnik V: 12. plačni razred,

hišnik IV: 11. plačni razred,

čistilec III: 9. plačni razred,

čistilec II: 8. plačni razred,

varnostnik V: 12. plačni razred,

perica II: 8. plačni razred,

vratar III: 9. plačni razred,

kuhar IV: 11. plačni razred,

dietni kuhar IV: 11. plačni razred,

kuhar V: 12. plačni razred,

dietni kuhar V: 13. plačni razred.

(3)

Za delovna mesta iz prve do pete alineje prejšnjega odstavka se obseg sredstev za osnovne plače poveča za 1 % do največ 4 %. Odstotek povečanja določi minister ob določitvi cenika posameznih elementov cene programov.

(4)

Pri določanju obsega sredstev za plače se upošteva višina dodatka za minulo delo za 24 let delovne dobe za vsako pripoznano delovno mesto iz drugega odstavka tega člena.

(5)

Za delovno mesto učitelja praktičnega pouka v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja, v katerih je določeno, da se lahko delo opravlja na delovnih mestih v dveh tarifnih razredih, se pri izračunu cene na dijaka upoštevata obe delovni mesti, in sicer vsako v deležu 50 %. Za delo, ki se lahko opravlja na delovnih mestih v treh tarifnih razredih, se pri izračunu cene na dijaka upošteva delovno mesto v najnižjem tarifnem razredu v deležu 30 %, drugi dve delovni mesti pa vsako v deležu po 35 %.

(6)

V enakih razmerjih, kot je določeno v prejšnjem odstavku za delovno mesto učitelja praktičnega pouka v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja, se pri izračunu cene na dijaka v skladu z normativi in standardi upošteva tudi delovno mesto organizatorja praktičnega pouka v V., VI., VII/1 oziroma VII/2 tarifnem razredu in delovno mesto organizatorja praktičnega izobraževanja v delovnem procesu v VI., VII/1 oziroma VII/2 tarifnem razredu.

(7)

Če je v določenem izobraževalnem programu poklicnega in strokovnega izobraževanja za delovno mesto učitelja praktičnega pouka določeno, da se delo opravlja samo v enem tarifnem razredu, se pri izračunu cene tega programa na dijaka upoštevata v skladu z normativi in standardi delovni mesti organizatorja praktičnega pouka in organizatorja praktičnega izobraževanja v delovnem procesu, kot je s tem programom določen za učitelja praktičnega pouka, upoštevajoč predpis, ki določa izobrazbo učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju.

(8)

Pri izračunu cene na dijaka se za programe srednjega šolstva upošteva:

v razmerju 10 % delovno mesto glavni računovodja VII/2, 20 % delovna mesta glavni računovodja VII/1, računovodja VII/2 in računovodja VII/1 ter 15 % delovni mesti glavni računovodja VI in računovodja VI,

v razmerju 25 % delovna mesta poslovni sekretar VII/2, poslovni sekretar VII/1, tajnik VIZ VI in tajnik VIZ VII/1,

v razmerju 20 % delovna mesta vzdrževalec računalniške opreme VII/2, vzdrževalec računalniške opreme VII/1, tehniški sodelavec VII/1, tehniški sodelavec VI in tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije V,

v razmerju 50 % delovni mesti hišnik V in hišnik IV,

v razmerju 25 % delovnih mest kuhar V, dietni kuhar V, kuhar IV in dietni kuhar IV,

v razmerju 50 % delovni mesti vzdrževalec učne tehnologije V in vzdrževalec učne tehnologije IV za vzgojni program v dijaških domovih,

v razmerju 50 % delovni mesti čistilec II in čistilec III.

(9)

V vzgojnem programu v dijaškem domu se upoštevajo dodatki za posamezna delovna mesta, in sicer:

za delovno mesto vzgojitelja se dodatek za popoldansko delo določi tako, da se vrednost tega dodatka, določenega v kolektivni pogodbi za javni sektor, izračuna za obseg 60 % celotne mesečne obveznosti vzgojitelja za 38 tednov vzgojne dejavnosti;

za delovno mesto varnostnika se dodatek za delo ponoči določi tako, da se vrednost tega dodatka, določenega v kolektivni pogodbi za javni sektor, izračuna za obseg 80 % celotne mesečne obveznosti varnostnika za 38 tednov vzgojne dejavnosti;

za delovno mesto vzgojitelja se dodatek za delo v nedeljo oziroma na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, upošteva v višini 1 % mase sredstev za plače vzgojiteljev.

(10)

Sredstva za prispevke delodajalca za socialno varnost se določijo v skladu s zakonom, ki ureja socialno varnost, za vsako delovno mesto iz drugega odstavka tega člena.

(11)

Obseg sredstev za povračila stroškov iz dela in drugih prejemkov delavcev za obseg dejavnosti iz 7., 8. in 9. člena tega pravilnika se določi na podlagi naslednjih meril:

regres za prehrano je zmnožek normativnega števila delavcev in predpisanega zneska regresa za prehrano na delavca dnevno za 10,5 mesecev, pri čemer se upošteva 22 delovnih dni v mesecu;

dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje je zmnožek vrednosti 16. premijskega razreda in normativnega števila delavcev;

nadomestilo za prevoz na in z dela se določi v obsegu, ki velja za regres za prehrano;

regres za letni dopust je zmnožek vrednosti predpisanega regresa za letni dopust na delavca in normativnega števila delavcev;

jubilejna nagrada je zmnožek povprečja vrednosti jubilejnih nagrad za 10, 20, 30 in 40 let in 10 % normativnega števila delavcev;