Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in...

4838. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo

Na podlagi 16. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 in 110/07) in prvega odstavka 17. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US in 17/08) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za okolje in prostor

P R A V I L N I K
o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen pravilnika)

Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino in način izdelave, ukrepanja v okolju divjadi, roke in postopke sprejemanja, način predstavitve ter način spremljanja izvajanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo.

2. člen

(podatki)

(1)

Podatki in temeljne prostorske podlage za načrte za gospodarjenje z gozdovi in upravljanja z divjadjo se praviloma pripravijo v obliki, primerni za računalniško obdelavo in hranjenje v prostorskem informacijskem sistemu. Prostorski podatki morajo biti v državnem koordinatnem sistemu. Zbiranje in prikaz podatkov v načrtih se opravita na način, ki omogoča primerjavo s predhodnimi načrti.

(2)

Vsi dokumenti, ki so bili izdelani ali pridobljeni v postopku priprave načrtov za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, so dokumentarno gradivo, ki ga je treba hraniti najmanj do sprejema novega načrta za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Vsi podatki, ki so bili zbrani za pripravo načrtov za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, so del zbirke podatkov o stanju in razvoju gozdov ter populacij divjadi (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov).

(3)

Podatki iz prejšnjega odstavka se morajo hraniti na dveh ločenih mestih v obliki, ki zagotavlja trajen računalniški zapis.

(4)

Vse grafične podatke, ki so podlaga načrtom za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, je potrebno izdelati in hraniti tudi v njihovem metapodatkovnem zapisu.

(5)

Zbirka podatkov, ki jo vodi Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS), vsebuje bazo podatkov o:

-

stalnih vzorčnih ploskvah,

-

odsekih,

-

sestojih,

-

funkcijah,

-

poseku,

-

izvedenih gojitvenih, varstvenih in drugih delih,

-

gozdnih prometnicah,

-

gozdnih združbah,

-

izjemnih drevesih v gozdnem prostoru,

-

odvzemu divjadi,

-

škodah od divjadi,

-

vzorčnih ploskvah za spremljanje objedenosti gozdnega mladja od divjadi,

-

opravljenih delih v življenjskem okolju divjadi.

(6)

Vsi podatki iz prejšnjega odstavka morajo biti prostorsko opredeljeni.

(7)

Za vse podatke, ki jih je ZGS uporabil pri izdelavi načrtov za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, pa jih ni samostojno pridobil, mora biti v načrtu za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo naveden njihov vir.

(8)

Zbirka podatkov se ažurira vsako leto, tako da se vanjo vnesejo novo pridobljeni podatki prejšnjega leta najkasneje do 1. aprila tekočega leta.

II. PROSTORSKA DELITEV ZA POTREBE NAČRTOVANJA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI

3. člen

(gospodarske kategorije gozdov)

Po gospodarskih kategorijah se gozdovi delijo na:

-

večnamenske gozdove;

-

gozdove s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni;

-

gozdove s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni oziroma so dovoljeni le izjemoma;

-

varovalne gozdove.

4. člen

(rastiščnogojitveni razred)

(1)

Rastiščnogojitveni razredi (v nadaljnjem besedilu: RGR) na ravni gozdnogospodarskih območij (v nadaljnjem besedilu: GGO) in RGR na ravni gozdnogospodarskih enot (v nadaljnjem besedilu: GGE) se oblikujejo po skupinah rastišč in gospodarskih kategorijah gozdov, pri čemer je treba upoštevati vrstno sestavo in zgradbo gozdnih sestojev ter cilje gospodarjenja. Izjemoma se lahko v isti RGR uvrstijo večnamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, če pri slednjih režim oziroma omejitve gospodarjenja ne zahtevajo posebnega načina gospodarjenja z gozdovi.

(2)

Podrobnost oblikovanja RGR mora smiselno slediti prostorskemu merilu GGE oziroma GGO. RGR na ravni GGO se praviloma členijo na več RGR na ravni GGE.

(3)

Podlaga za oblikovanje RGR so vegetacijske karte in druga fitocenološka gradiva, izdelana v skladu s standardno srednjeevropsko fitocenološko metodo (Braun-Blanquet).

(4)

RGR se oblikujejo v okviru naslednjih skupin rastišč:

-

vrbovja, topolovja, črnojelševja in sivojelševja;

-

dobova-belogabrovja in brestovja z ozkolistnim jesenom;

-

gradnova-belogabrovja na karbonatnih in mešanih kamninah;

-

gradnova-belogabrovja in hrastovja na silikatnih kamninah;

-

podgorska bukovja na karbonatnih in mešanih kamninah;

-

podgorska bukovja na silikatnih kamninah;

-

gorska, zgornjegorska in subalpinska bukovja na karbonatnih in mešanih kamninah;

-

gorska in zgornjegorska bukovja na silikatnih kamninah;

-

jelova-bukovja;

-

javorovja, velikojesenovja in lipovja;

-

toploljubna bukovja;

-

gozdovi in grmišča toploljubnih listavcev;

-

kisloljubna rdečeborovja;

-

bazoljubna rdečeborovja in črnoborovja;

-

jelovja in smrekovja na karbonatnih in mešanih kamninah;

-

jelovja in smrekovja na silikatnih kamninah;

-

barjanska smrekovja in ruševja;

-

macesnovja;

-

ruševja.

5. člen

(oblikovanje GGE)

(1)

GGO se razdeli na GGE zaradi izdelave in spremljanja izvajanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi.

(2)

Meje GGE praviloma potekajo po mejah katastrskih občin oziroma po naravnih mejah. Površina gozdov v GGE meri praviloma od 3.000 do 6.000 ha.

6. člen

(delitev GGE na oddelke in odseke)

(1)

Površina GGE se razdeli na oddelke, ti pa se razdelijo še na odseke, če je to potrebno, zaradi načrtovanja in spremljanja gospodarjenja z gozdovi.

(2)

Oddelek je trajna ureditvena enota. Meje oddelka praviloma potekajo po mejah katastrskih občin oziroma parcel, po razvodnicah, vodah, komunikacijah, presekah in drugih opaznih mejah. V območju strnjenih gozdov so oddelki praviloma veliki 20–60 ha, drugje so lahko večji.

(3)

Odsek je najnižja ureditvena enota. Odseki se oblikujejo tako, da je glede na rastišče, zgradbo gozdov ali njihovih funkcij omogočeno razlikovanje ciljev in smernic na ravni RGR. Meja odseka praviloma ne seka parcelne meje. Površina delov parcele v različnih odsekih se oceni. Odsek praviloma ni manjši kot 3 ha.

7. člen

(označevanje ureditvenih enot)

(1)

Meje ureditvenih enot se vrišejo na topografske in pregledne katastrske načrte merila 1:5.000 oziroma 1:10.000. Na terenu se meje načrtovalnih enot označijo samo v gozdu. Gostota oznak mora biti tolikšna, da je zagotovljena razpoznavnost meje.

(2)

Označene meje ureditvenih enot ne določajo posestnih mej. ZGS skrbi za obnavljanje mej ureditvenih enot na terenu.

8. člen

(oznake ureditvenih enot na terenu)

(1)

Na terenu se meje ureditvenih enot praviloma označijo z rdečimi vodoravnimi črtami širine 15–20 mm in dolžine 15 cm (na tanjšem drevju lahko tudi manj) na deblih stoječega drevja približno 170 cm od tal, in sicer:

-

meja GGE s tremi črtami v razmiku 10 mm;

-

meja oddelka z dvema črtama in s številkami, debeline 10 mm in višine 80 mm, zapisanimi nad črtama;

-

meja odseka z eno črto in malimi tiskanimi črkami, debeline 10 mm in višine 80 mm, zapisanimi nad črto (nad črto se lahko zariše tudi pika, če je to potrebno zaradi razlikovanja meje odseka od posestnih mej).

(2)

Oznake ureditvenih enot se lahko namestijo tudi na vraščene skale.

(3)

Številke in črke za označitev oddelkov in odsekov se na terenu praviloma zapišejo samo na križišča mej in na presečišča mej s pomembnejšimi potmi.

III. GOZDNOGOSPODARSKI IN LOVSKO UPRAVLJAVSKI NAČRTI OBMOČIJ

1. Splošno

9. člen

(vsebina načrta)

(1)

Splošni del gozdnogospodarskega in lovsko upravljavskega načrta območja (v nadaljnjem besedilu: območni načrt) vsebuje:

-

opis GGO;

-

opis lovsko upravljavskega območja (v nadaljnjem besedilu: LUO);

-

oceno stanja gozdov;

-

presojo uspešnosti gospodarjenja z gozdovi, presojo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in opredelitev glavnih problemov pri gospodarjenju z gozdovi;

-

analizo preteklega upravljanja z divjadjo, opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi in opredelitev glavnih problemov upravljanja z divjadjo;

-

oceno stanja populacij divjadi in oceno stanja življenjskega okolja divjadi s presojo naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem;

-

utemeljitev in prikaz funkcij gozdov;

-

določitev ciljev, usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi;

-

določitev ciljev in usmeritev za upravljanje z divjadjo na lovnih in nelovnih površinah;

-

okvirno ekonomsko presojo gospodarjenja z gozdovi;

-

določitev ureditvenih obdobij gozdnogospodarskih načrtov GGE.

(2)

Prostorski del območnega načrta vsebuje:

-

prikaz območja gozdov in drugih gozdnih zemljišč;

-

v okviru gozdov in drugih gozdnih zemljišč se prikažejo območja, ki so po prostorskih planskih aktih namenjena drugim rabam;

-

prikaz območij, ki so razglašena za varovalni gozd, gozdni rezervat oziroma za gozd s posebnim namenom, ter zavarovana in varovana območja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave in upravljanje z vodami;

-

določitev območij posamičnega gozdnega drevja in skupin gozdnega drevja zunaj ureditvenih naselij, ki so pomembna za ohranjanje in razvoj krajine ali življenjskega prostora divjadi;

-

prikaz zasnove gozdne infrastrukture in drugih prostorskih ureditev v gozdnem prostoru;

-

določitev območij, na katerih sta mogoči ježa in vožnja s kolesom brez motorja po označenih gozdnih vlakah in drugih poteh.

(3)

Na ravni GGO se obravnava vsebine iz prve, tretje, četrte, sedme, osme, desete in enajste alinee prvega odstavka tega člena, na ravni LUO pa vsebino iz druge, pete, šeste in devete alinee prvega odstavka tega člena.

(4)

Na ravni RGR GGO se v zaključenem vsebinskem sklopu obravnavajo vsebine iz tretje, četrte in osme alinee prvega odstavka tega člena, na ravni območja Republike Slovenije pa smiselno vsebine iz tretje, do desete alinee prvega odstavka tega člena.

2. Opis GGO in LUO

10. člen

(opis GGO)

Opis GGO vsebuje:

-

opis naravnih razmer in opredelitev predelov z enotnimi krajinskimi značilnostmi, pri čemer se opišejo zlasti lega območja v krajini, orografija, značilnosti podnebja, hidrološke in hidrogeološke razmere, gozdnatost, matične kamnine in tla, gozdne združbe s pregledno karto, značilnosti prosto živečih živalskih vrst;

-

opis družbeno-gospodarskih razmer, ki zajema zlasti demografska gibanja ter stanje in organiziranost gozdarske dejavnosti;

-

lastništvo gozdov (deleži gozdov po lastniških kategorijah: zasebni gozdovi, državni gozdovi, gozdovi lokalnih skupnosti; za zasebne gozdove se navede tudi njihova posestna sestava po velikostnih razredih);

-

gospodarske kategorije gozdov;

-

odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in javnimi cestami ter razmere za pridobivanje lesa, ki vključujejo pregledno karto s prikazom cest, primernih za gospodarjenje z gozdovi, načine spravila lesa, predele, ki so zaprti po predpisih, ki urejajo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest.

11. člen

(opis LUO)

Opis LUO vsebuje:

-

opis LUO in pomen, ki ga ima pri upravljanju z divjadjo na območju Republike Slovenije;

-

tabelarni in kartni prikaz LUO;

-

seznam lovišč in lovišč s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: LPN) ter pregledno karto lovišč in LPN v območju.

3. Ocena stanja gozdov

12. člen

(ocena stanja gozdov)

(1)

Na ravni GGO in RGR se navedejo naslednje značilnosti gozdov:

-

površina gozdov;

-

lesna zaloga gozdov in njena sestava po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih;

-

tekoči letni prirastek po debelinskih razredih;

-

struktura gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev;

-

struktura mladovij oziroma podmladka in drogovnjakov po zasnovi;

-

struktura gozdov po negovanosti;

-

struktura gozdov po kakovosti odraslega drevja;

-

poškodovanost drevja.

(2)

Na ravni GGO se poleg podatkov iz prejšnjega odstavka navedejo tudi:

-

količina in struktura odmrlega drevja;

-

objedenost mladja;

-

drugi biološki kazalniki, pomembni za ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne, avtohtone sestave gozdnih življenjskih združb ter razmerje med divjadjo in njenim okoljem;

-

požarno ogroženi gozdovi;

-

semenski objekti.

(3)

Oceno stanja gozdov se smiselno prikaže tudi po lastniških kategorijah.

4. Presoja uspešnosti gospodarjenja z gozdovi, presoja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in opredelitev glavnih problemov pri gospodarjenju z gozdovi

13. člen

(presoja uspešnosti gospodarjenja z gozdovi)

(1)

Presoja uspešnosti gospodarjenja z gozdovi zajema:

-

pregled realizacije načrtovanih ukrepov preteklega območnega načrta;

-

pregled poseka ter opravljenih gojitvenih in varstvenih del ter del za vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali;

-

presojo doseganja ciljev in presojo učinkovitosti izvedenih ukrepov;

-

ustreznost postavljenih ciljev, usmeritev in ukrepov v preteklem območnem načrtu;

-

doseganje ekonomskih učinkov;

-

zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij gozdov.

(2)

Presojo uspešnosti gospodarjenja z gozdovi se smiselno prikaže tudi po lastniških kategorijah.

14. člen

(presoja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi)

Presoja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi zajema:

-

razvoj površine gozda: zaraščanja in krčitve gozdov glede na vzroke;

-

razvoj višine lesne zaloge ter debelinske in vrstne sestave;

-

razvoj višine prirastka;

-

spremembe v zgradbi gozdnih sestojev oziroma razvojnih faz;

-

ohranjenost naravne drevesne sestave;

-

uspešnost pomlajevanja;

-

presojo ohranjanja biotske raznovrstnosti, zlasti v pogledu vplivov izvedenih ukrepov na stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, in tistih živalskih vrst ter njihovih habitatov, ki pomembno vplivajo na gozdni ekosistem;

-

količino in strukturo odmrlega drevja;

-

zdravstveno stanje gozdov.

15. člen

(opredelitev glavnih problemov pri gospodarjenju z gozdovi)

Na podlagi presoje uspešnosti preteklega gospodarjenja z gozdovi in presoje uspešnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi se na ravni GGO opredeli temeljne probleme pri gospodarjenju z gozdovi.

5. Analiza preteklega upravljanja z divjadjo, opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi in opredelitev glavnih problemov upravljanja z divjadjo

16. člen

(analiza preteklega upravljanja z divjadjo)

Analiza preteklega upravljanja z divjadjo za obdobje preteklih deset let za LUO obsega:

-

ugotovitev o odstrelu posameznih vrst divjadi po številu in strukturi;

-

ugotovitev o višini, vzrokih in trendih izgub divjadi;

-

ugotovitev bioloških kazalnikov pri uplenjeni parkljasti divjadi;

-

oceno primernosti načrtovanega odvzema v preteklem obdobju in pojasnitev vzrokov za morebitna odstopanja;

-

ugotovitev o nastalih škodah od in na divjadi v preteklem ureditvenem obdobju.

17. člen

(analiza opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi)

Analiza opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi zajema analizo izvedenih ukrepov v habitatih divjadi, analizo ukrepov za izboljšanje prehranskih razmer divjadi in analizo ukrepov za preprečevanje škod od divjadi.

18. člen

(opredelitev glavnih problemov upravljanja z divjadjo)

Na podlagi analize preteklega upravljanja z divjadjo in opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi se na ravni LUO opredelijo temeljni problemi pri upravljanju z divjadjo.

6. Ocena stanja populacij divjadi in ocena stanja življenjskega okolja divjadi s presojo naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem

19. člen

(ocena stanja populacij divjadi)

(1)

Ocena stanja populacij divjadi se ugotavlja na podlagi analize preteklega upravljanja z divjadjo, na podlagi analize drugih za divjad pomembnih podatkov ter s sistematičnimi opazovanji in temelji na naslednjih kriterijih:

-

oceni trendov številčnosti populacij divjadi vseh vrst divjadi, z oceno prostorske razporeditve posameznih populacij divjadi (v osrednjih in robnih površinah poseljenosti, navezavami na sosednja LUO ter ugotovljenimi smermi spreminjanja življenjskega prostora);

-

oceni medsebojnih vplivov populacij različnih vrst divjadi;

-

oceni spolne in starostne strukture pri parkljasti divjadi;

-

oceni zdravstvenega stanja pri vrstah divjadi, kjer je to ugotovljeno na podlagi podrobnejše analize izgub pri posameznih vrstah, raziskav v zadnjem analiziranem obdobju ali na podlagi sistematičnih spremljanj s strani pristojnih institucij.

(2)

Ocena stanja populacij divjadi se razen za nivo celotnega LUO lahko izdela tudi za skupine lovišč oziroma LPN, izjemoma pa za posamezna lovišča oziroma LPN znotraj LUO.

20. člen

(ocena stanja življenjskega okolja divjadi)

Ocena stanja življenjskega okolja divjadi je izdelana v okviru LUO oziroma za skupine lovišč oziroma LPN, izjemoma pa za posamezna lovišča oziroma LPN znotraj LUO in vsebuje zlasti analizo prehranskih in bivalnih razmer za posamezne vrste divjadi in analizo vplivov druge rabe prostora na bivalne razmere.

21. člen

(presoja naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem)

Presoja naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem je izdelana na podlagi analize trendov bioloških in gospodarskih kazalnikov, med katere spadajo zlasti:

-

trend zdravstvenega stanja divjadi, telesnih mas uplenjene parkljaste divjadi in mas rogovja uplenjene divjadi pri samcih iz družine jelenov;

-

trend vpliva parkljaste divjadi na gozdno vegetacijo (objedenost, obgrizenost in lupljenje), s poudarkom na objedenosti gozdnega mladja;

-

trend evidentiranih škod, ki jih divjad povzroča na kmetijskih kulturah, domačih živalih in objektih;

-

trend vplivov druge rabe prostora na divjad.

7. Utemeljitev in prikaz funkcij gozdov

22. člen

(določitev funkcij gozdov)

Funkcije gozda pomenijo:

1.

funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev (v nadaljnjem besedilu: varovalna funkcija): varovanje rastišča in njegove okolice pred posledicami vseh vrst erozijskih procesov, zlasti zagotavljanje (ohranjanje) odpornosti tal na erozijske pojave, ki jih povzročajo mraz, sneg, voda in veter; preprečevanje razvoja (pojavljanja) zemeljskih in snežnih plazov, podorov in usadov; preprečevanje poglabljanja pobočnih jarkov; preprečevanje premeščanja naplavin; zadrževanje drobnega plovnega materiala; ohranjanje rodovitnosti gozdnih tal. Poudarjeno varovalno funkcijo imajo zlasti gozdovi na gornji gozdni meji, na erozijskih, plazljivih ali plazovitih območjih, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo vode, na zelo strmih pobočjih, sušnih legah, plitvih skalovitih ali kamnitih tleh;

2.

hidrološka funkcija: mehansko in biološko čiščenje vode, ki odteče ali pronica z gozdnih površin, ter uravnavanje vodnega režima z zadrževanjem hitrega odtekanja padavinske vode (dežja) s površja (po pobočju in v globino), počasnejšim taljenjem snega, ohranjanjem vode v gozdnih tleh in rastlinah in zakasnjenim pronicanjem vode iz gozdnih tal v sušnih obdobjih. Poudarjeno hidrološko funkcijo imajo zlasti gozdovi v poplavnih, vodovarstvenih in potencialnih vodovarstvenih območjih, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo vode;

3.

funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti: zagotavljanje življenjskega prostora rastlinskim in živalskim življenjskim združbam, zlasti tistih vrst, katerih življenjski ciklus je pomembno povezan z gozdom, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje naravnega ravnovesja. Poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti imajo zlasti gozdovi s habitati redkih ali ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst, s habitati, pomembnimi za obstoj in ohranitev populacij divjadi, s habitati in habitatnimi tipi, ki se po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, ohranjajo v ugodnem stanju, ter gozdovi, ki imajo status posebnega varstvenega območja, potencialnega posebnega ohranitvenega območja ali ekološko pomembnega območja;

4.

klimatska funkcija: manjšanje hitrosti in spreminjanje smeri vetrov; vpliv na temperaturo in vlažnost zraka ter na razmerje med plini v ozračju (proizvodnja kisika, skladiščenje ogljika v lesu in tleh). Poudarjeno klimatsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki varujejo naselja, rekreacijske in turistične objekte, prometnice ter kmetijske kulture pred škodljivimi učinki vetra in mraza; gozdovi, ki se nahajajo v območjih stalnih ali pogostih močnih vetrov, ki povzročajo kalamitete (vetrolomi); gozdovi, kjer stalna prisotnost vetrov povzroča deformirano rast gozdnega drevja ipd.;

5.

zaščitna funkcija: zaščito prometnic, naselij in drugih objektov pred naravnimi pojavi, kot so padanje kamenja in peska, snežni zameti, bočni vetrovi in zdrsi zemljišča, ter zagotavljanje varnosti bivanja in prometa. Poudarjeno zaščitno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi na strmih pobočjih nad cesto ali železnico ter pod njo;

6.

higiensko-zdravstvena funkcija: izboljšanje kakovosti in ohranjanje zdravega življenjskega okolja ter blaženje škodljivih vplivov imisij z absorpcijo sestavin onesnaženega ozračja, intenzivnejšo termiko in turbulenco ter izolacijo pred hrupom. Poudarjeno higiensko-zdravstveno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi v neposredni bližini bolnic in zdravilišč, ter gozdovi, ki se nahajajo v pasu med naselji oziroma bivalnimi objekti ter večjimi viri hrupa, smradu, sevanja in onesnaženja, kot so npr. avtocesta, železnica, termoelektrarne, kamnolomi in peskokopi, kafilerije, intenzivna živinoreja, smetišča in sežigalnice odpadkov, kurilnice, športna in otroška igrišča, ipd.;

7.

obrambna funkcija: varovanje zemljišč in objektov, pomembnih za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Poudarjeno obrambno funkcijo imajo zlasti gozdovi, ki se nahajajo v neposredni bližini državne meje, gozdovi, ki se uporabljajo kot poligoni za urjenje policijskih ali vojaških enot, ter gozdovi, ki varujejo črpališča pitne vode, državne rezerve, policijske, vojaške ipd. objekte;

8.

rekreacijska funkcija: omogočanje aktivnosti, ki telesno ali duševno sproščajo in krepijo, vključno z nabiranjem gozdnih plodov za lastne potrebe. Poudarjeno rekreacijsko funkcijo imajo gozdovi z ustreznimi naravnimi danostmi, dostopnostjo in dosegljivostjo ter rekreacijsko infrastrukturo (poti, objekti);

9.

turistična funkcija: zadovoljevanje potreb obiskovalcev, ki zaradi oddiha ali razvedrila, povezanega z gozdom, začasno spremenijo svoj kraj bivanja. Poudarjeno turistično funkcijo opravljajo gozdovi v okolici turističnih krajev, v katerih se nahajajo turistični objekti, turistične točke in znamenitosti, ki se pojavljajo kot motiv v turističnopropagandne namene, ali po katerih se odvija turistično vodenje;

10.

poučna funkcija: ozaveščanje in posredovanje znanj o gozdu ter gospodarjenju z njim laični ali strokovni javnosti. Poudarjeno poučno funkcijo opravljajo gozdovi, po katerih so speljane oziroma v katerih se nahajajo gozdne, naravoslovne, ipd. poti, muzeji na prostem (gozdne učilne), učni in demonstracijski objekti za izvajanje praktičnega pouka v sistemu gozdarskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja ipd.;

11.

raziskovalna funkcija: načrtno zbiranje, opazovanje in ugotavljanje dejstev o gozdovih, njihovem izkoriščanju in rabi. Raziskovalno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, v katerih so postavljene raziskovalne ploskve, raziskovalni objekti, razne merilne naprave ipd. s katerimi v okviru raziskovalnih projektov ali programov upravljajo raziskovalne institucije;

12.

funkcija varovanja naravnih vrednot: varovanje redkih, dragocenih, znamenitih ali drugih vrednih naravnih pojavov. Poudarjeno funkcijo varovanja naravnih vrednot opravljajo gozdovi ali njihovi deli, ki imajo po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, status naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot, zavarovana območja ter izjemna drevesa v gozdnem prostoru;

13.

funkcija varovanja kulturne dediščine: varstvo in ohranjanje območij ali objektov, ki so rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru. Poudarjeno funkcijo varovanja kulturne dediščine opravljajo zlasti gozdovi ali njihovi deli, ki imajo po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, status kulturne dediščine, ali se nahajajo v njihovi neposredni okolici, ter ostanki ohranjenih tradicionalnih oblik gospodarjenja (npr. steljniki, panjevci, gaji, logi);

14.

estetska funkcija: omogočanje doživljanja skladnosti likovnih in funkcionalnih prvin v krajini. Poudarjeno estetsko funkcijo opravljajo predvsem gozdovi v izjemnih krajinah in območjih nacionalne prepoznavnosti po predpisih, ki urejajo prostor, ter območjih kulturne krajine po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, v območjih krajinske pestrosti po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave ter gozdovi, namenjeni zakrivanju degradacijskih procesov ali drugih vizualno motečih elementov v krajini;

15.

lesnoproizvodna funkcija: proizvajanje nadzemne lesne mase, ki jo je možno gospodarsko izkoriščati. Poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo opravljajo gozdovi z nadpovprečno rastnostjo na rastiščih z nadpovprečno proizvodno zmogljivostjo;

16.

funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin: izkoriščanje nelesnih materialnih koristi iz gozda, z izjemo divjadi in rekreativne rabe gozdov, ki se lahko pojavijo na trgu. Poudarjeno funkcijo pridobivanja drugih gozdnih dobrin opravljajo zlasti gozdovi, ki se gojijo zaradi plodov, gozdni semenski objekti, gozdovi, kjer se intenzivno odvija steljarjenje, čebelja paša, pridobivanje smole in drevesnih sokov, pridobivanje okrasnega drevja, izkoriščanje sečnih ostankov, ipd. če so ti proizvodi predmet prodaje ali nadaljnje dodelave in niso namenjeni le lastni uporabi;

17.

lovnogospodarska funkcija: gospodarjenje s populacijami divjadi. Poudarjeno lovnogospodarsko funkcijo imajo zlasti gozdovi oziroma gozdni prostor v lovnih oborah, gozdovi z visoko gostoto populacij velikih rastlinojedov, oziroma gozdovi, v katerih prehranska kapaciteta okolja omogoča višjo številčnost divjadi. Poudarjeno lovnogospodarsko funkcijo imajo tudi predeli okoli krmišč, kaluž in drugih vodnih virov namenjenih divjadi, krmnih njiv ter predeli, kjer se intenzivno izvaja lovni turizem.

23. člen

(ovrednotenje funkcij gozdov)

(1)

Funkcija gozda se ovrednoti s tremi stopnjami poudarjenosti, in sicer:

-

1. stopnja: funkcija določa način gospodarjenja z gozdom;

-

2. stopnja: funkcija pomembno vpliva na način gospodarjenja z gozdom;

-

3. stopnja: funkcija le deloma vpliva na način gospodarjenja z gozdom.

(2)

Ovrednotene funkcije gozdov se določijo oziroma prikažejo po gozdnofunkcijskih enotah (v nadaljnjem besedilu: funkcijskih enotah), ki zajemajo gozd, druga gozdna zemljišča in tista negozdna zemljišča, ki so z gozdom ekološko oziroma funkcionalno povezana, ter skupaj z gozdom zagotavljajo uresničevanje njegovih funkcij. Površine funkcijskih enot določajo gozdni prostor.

24. člen

(določitev meje funkcij gozdov)

(1)

Meja funkcijske enote se določi:

a)

znotraj gozdnega prostora tam, kjer katera koli od skupin funkcij gozdov preide v stopnjo poudarjenosti, ki je različna od stopnje poudarjenosti v določeni funkcijski enoti (spremeni se šifra), poleg tega pa tudi v primeru, ko imata dve sosednji funkcijski enoti enako šifro, razlikujeta pa se samo po tem, da je v eni funkcijski enoti na prvi stopnji poudarjena drugačna funkcija kot v drugi funkcijski enoti;

b)

kot meja med gozdnim prostorom in kmetijskim ali urbanim prostorom in tudi večjimi vodnimi telesi, pri čemer se v funkcijsko enoto poleg gozda vključijo naslednja z gozdom ekološko oziroma funkcionalno povezana negozdna zemljišča:

-

v gorski gozdnati krajini vse površine naravnih ekosistemov, kot so naravna travišča in skalovja oziroma pobočni grušči, ki ležijo pod drevesno mejo, ter območja ekstenzivne (gozdne) paše, izločijo pa se urejeni planinski pašniki;

-

v gozdni krajini nenaseljene senožeti in lazi in vsi morebitni naravni ekosistemi iz prejšnje alinee;

-

v gozdnati krajini nenaseljene senožeti in lazi, če se pojavljajo kot osredki znotraj gozda na površinah do 2 ha, izločijo pa se vsa druga kmetijska zemljišča, tudi tista, ki so v okviru samotnih kmetij (celkov), če so večja kot 0,5 ha;

-

v kmetijski in primestni krajini samo gozdovi, prav tako pa tudi nenaseljeni osredki kmetijskih zemljišč znotraj gozdnih kompleksov, če so manjši kot 0,5 ha.

(2)

Tipi krajin iz prejšnjega odstavka se določijo po naslednjih merilih:

-

v gorsko gozdnato krajino se štejejo območja v gorskem in subalpinskem vegetacijskem pasu, ki poleg gozda vključujejo tudi naravna travišča, gorske pašnike in skalovja oziroma pobočne grušče;

-

v gozdno krajino se štejejo območja v gorskem in podgorskem pasu, kjer gozd popolnoma prevladuje (gozdnatost je večja kot 85%), in v njih ni kmetij oziroma drugih trajnih naselij;

-

v gozdnato krajino se štejejo območja v nižinskem, gričevnatem, podgorskem in delno tudi gorskem pasu, kjer se gozd mozaično prepleta z drugimi, pretežno kmetijskimi rabami tal, in praviloma pokriva 40 do 85% površine;

-

v kmetijsko in primestno krajino spadajo vsa druga območja.

(3)

Gozdnatost iz druge alinee prejšnjega odstavka se ugotavlja na krajinsko zaokroženih območjih, velikih nekaj kvadratnih kilometrov.

25. člen

(utemeljitev in prikaz funkcij gozdov)

Utemeljitev in prikaz funkcij gozdov zajema:

-

pregledno karto funkcij gozdov in karto funkcij gozdov v merilu 1:25.000 s tabelo popisa funkcijskih enot v prilogi območnega načrta (preglednica F1, ki je kot Priloga 2 sestavni del tega pravilnika);

-

tabelo površin gozdov s poudarjenimi skupinami funkcij, presojo zagotavljanja funkcij oziroma večnamenskosti gozdov ter usmeritve oziroma omejitve pri gospodarjenju na območjih s poudarjenimi funkcijami;

-

usmeritve za uskladitev vseh funkcij gozdov in razvijanje posameznih funkcij, če je to potrebno.

8. Določitev ciljev, usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi

26. člen

(določitev ciljev gospodarjenja ter usmeritev in ukrepov na ravni GGO)

(1)

Na ravni GGO se določijo cilji gospodarjenja z gozdovi v GGO, ki vključujejo zlasti temeljne učinke, ki naj bi bili glede na specifične naravne, gospodarske in posestne razmere ter glede na potrebe po zagotavljanju funkcij gozdov uresničeni z gospodarjenjem z gozdovi.

(2)

Glede na analizo trajnostnega gospodarjenja, izpostavljene glavne probleme pri gospodarjenju, cilje gospodarjenja in usmeritve določene v Nacionalnem gozdnem programu se določi strateške usmeritve za gospodarjenje z gozdovi v GGO, ki zajemajo zlasti:

-

razvoj gozdnih površin po krajinsko enotnih območjih;

-

usmerjanje razvoja gozdnih sestojev za posamezne gospodarske kategorije gozdov (način obnove gozdov, intenzivnost nege in prioritete vlaganj v gozdove, premene, intenzivnost sečnje);

-

temeljne odločitve in prioritete za zagotavljanje varstva gozdov;

-

sanacije poškodovanih gozdov;

-

posebnosti gospodarjenja v različnih lastniških kategorijah.

(3)

Glede na opredeljene cilje gospodarjenja in strateške usmeritve se podrobneje opredeli usmeritve po glavnih področjih pri gospodarjenju z gozdovi:

-

usmeritve glede funkcij gozdov;

-

usmeritve za usklajevanje odnosov gozd-divjad;

-

usmeritve za tehnologijo pridobivanja lesa;

-

usmeritve za odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami in njihovo pripravo oziroma gradnjo ter vzdrževanje gozdnih cest;

-

usmeritve za delo s semenskimi objekti;

-

usmeritve za delo s požarno ogroženimi gozdovi.

(4)

Na ravni GGO se določijo naslednji ukrepi:

-

možni posek po lastniških kategorijah;

-

okvirne potrebe in prioritete po gojitvenih in varstvenih delih po lastniških kategorijah;

-

okvirne potrebe po delih za ohranitev in okrepitev funkcij gozdov;

-

potrebni ukrepi za izboljšanje življenjskih razmer prosto živečih živali;

-

priprava in graditev gozdnih prometnic.

27. člen

(gozdnogojitveni cilj, gozdnogojitvene usmeritve in ukrepi na ravni RGR GGO)

(1)

Glede na stanje in razvojne značilnosti gozdnih sestojev, poudarjenosti funkcij gozdov in z upoštevanjem potencialne drevesne sestave in zgradbe gozda ter prirastoslovnih zakonitosti danih rastišč, se določi gozdnogojitveni cilj, ki vključuje:

-

zgradbo gozdnih sestojev;

-

drevesno sestavo;

-

končno ali optimalno lesno zalogo;

-

kakovost gozdnih lesnih sortimentov.

(2)

Gozdnogojitvene usmeritve zagotavljajo uresničitev gozdnogojitvenega cilja. Z usmeritvami se določi:

-

prevladujoči gozdnogojitveni sistem;

-

dolžino proizvodnega razdobja in dolžino pomladitvene dobe;

-

način in obseg obnavljanja sestojev;

-

intenzivnost in oceno nujnosti nege ter varstva gozdov.

(3)

Na ravni RGR GGO se skladno z gozdnogojitvenim ciljem in gozdnogojitvenimi usmeritvami določijo naslednji ukrepi:

-

možni posek;

-

okvirne potrebe po gojitvenih in varstvenih delih;

-

okvirne potrebe po delih za ohranitev in krepitev funkcij gozdov.

9. Določitev ciljev in usmeritev za upravljanje z divjadjo na lovnih in nelovnih površinah

28. člen

(cilji)

Cilji za upravljanje z divjadjo po posameznih vrstah morajo vsebovati:

-

opredelitev trenda relativne številčnosti in prostorske razporeditve divjadi po posameznih vrstah;

-

določitev ciljne starostne, spolne in kakovostne strukture populacije za vrste parkljaste divjadi;

-

določitev ciljnih razmerij med populacijami posameznih vrst divjadi;

-

ciljno stanje življenjskega okolja divjadi glede bivalnih in prehranskih razmer.