Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov

3654. Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov

Na podlagi 42. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in za izvrševanje 1., 7., 67., 96., 111. in 112. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 113/06 – uradno prečiščeno besedilo in 33/09) izdaja ministrica za obrambo v soglasju z ministrom za promet

P R A V I L N I K
o letenju vojaških zrakoplovov

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in uporaba)

(1)

S tem pravilnikom se ureja organiziranje, izvajanje, vodenje, zagotovitev in varnost letenja vojaških zrakoplovov, vojaška letališča, preprečevanje letalskih nesreč vojaških zrakoplovov ter druga vprašanja v zvezi z vojaškim delom operativnega zračnega prometa.

(2)

Ta pravilnik se uporablja za:

1.

letenje vojaških zrakoplovov v zračnem prostoru Republike Slovenije;

2.

letenje vojaških zrakoplovov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vojaški zrakoplov) v zračnem prostoru druge države, v kolikor ni v nasprotju s predpisi države, v kateri leti zrakoplov, oziroma, če ni posamezno vprašanje z mednarodnimi pogodbami urejeno drugače;

3.

vojaška letališča in vojaški del mešanih letališč, če ni s splošnimi predpisi, ki urejajo zračni promet in letalstvo (v nadaljnjem besedilu: splošni predpisi o letalstvu), posamezno vprašanje drugače urejeno;

4.

vojaško letalsko osebje in drugo vojaško strokovno osebje.

(3)

Ne glede ne prejšnji odstavek se za vojaški zrakoplov zunaj ozemlja Republike Slovenije, ki je namenjen za izvrševanje obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, uporabljajo sprejeta pravila letenja in pravila delovanja mednarodne organizacije, v okviru katere se naloge izvajajo. Če posamezno vprašanje s temi pravili ni urejeno, se uporabljajo določbe tega pravilnika.

(4)

Preiskovanje letalskih nesreč vojaških zrakoplovov ureja poseben predpis.

(5)

Za vsa vprašanja letenja vojaških zrakoplovov, ki s tem pravilnikom niso posebej urejena, se uporabljajo splošni predpisi o letalstvu.

(6)

Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za letenje zrakoplovov Ministrstva za obrambo, ki so vpisani v civilni register zrakoplovov Republike Slovenije, če niso v nasprotju s splošnimi predpisi o letalstvu.

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

brezpilotni vojaški zrakoplovi so daljinsko upravljani zrakoplovi oziroma sistemi;

2.

BRZOL je združena taktična enota vojaškega letalstva, ki obsega brigado zračne obrambe in letalstva;

3.

certifikacija tipa je ugotavljanje ali novi tip zrakoplova, motorja, propelerja, delov in opreme zrakoplova, ki se vpiše v register vojaških zrakoplovov ustreza tehničnim pogojem, predpisanim za varen zračni promet;

4.

CNKZP je center za nadzor in kontrolo zračnega prostora, ki predstavlja vojaško službo, pristojno za nadzor in kontrolo zračnega prostora;

5.

cona vojaškega letališča je določen kontroliran del zračnega prostora nad vojaškim letališčem in okrog njega, namenjen varovanju letališkega prometa;

6.

incident je dogodek, povezan z obratovanjem vojaškega zrakoplova, ki je ali bi lahko ogrozil varnost zračnega prometa in ni nesreča;

7.

izkaz vojaškega letalskega in drugega vojaškega strokovnega osebja je listina, ki jo izdajo vojaške letalske oblasti in določa pogoje, pravice ali omejitve za opravljanje določenih del na vojaških zrakoplovih in ostalih vojaških sistemih vojaškega letalstva in zračne obrambe;

8.

izvenletališko letenje je letenje, ki se izvaja izven letališke cone letališča vzleta;

9.

kontroliran zračni prostor je del zračnega prostora, določenih razsežnosti, v katerem je zagotovljena služba za vodenje zračnega prometa v obsegu, ki je opredeljen s klasifikacijo zračnega prostora;

10.

kontrolor prestreznikov je vojaška oseba, ki ima pooblastilo za vodenje vojaških zrakoplovov za prestrezanje;

11.

KZPS je javno podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., ki deluje kot služba, pristojna za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: služba kontrole zračnega prometa);

12.

let po pravilih instrumentalnega letenja (IFR let) pomeni vsak let po pravilih instrumentalnega letenja, kot je opredeljeno v Prilogi 2 k Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944;

13.

let vojaškega zrakoplova je gibanje vojaškega zrakoplova od trenutka, ko se vojaški zrakoplov premakne z namenom vzleteti in do trenutka, ko se ustavi po pristanku;

14.

letalska naloga so aktivnosti, ki se nanašajo na izvršitev leta posameznega vojaškega zrakoplova ali skupine vojaških zrakoplovov in se izvajajo od začetka priprave za let do zaključka analize leta;

15.

MEL (Minimum equipment list) je seznam, v katerem so za uporabo vojaškega zrakoplova v določenih okoliščinah predvideni posebni instrumenti, deli opreme ali funkcije, ki na začetku leta ne delujejo, pripravi pa ga operater za določen tip vojaškega zrakoplova, pri čemer upošteva operativne pogoje in pogoje vzdrževanja v skladu s postopkom, ki ga odobri vojaški letalski organ (v nadaljnjem besedilu: VLO);

16.

načrt leta so določene informacije posredovane enotam služb zračnega prometa, ki se nanašajo na nameravani let vojaškega zrakoplova ali na njegov del;

17.

načrti letalskega usposabljanja so podatki o načrtovanem letenju za usposabljanje letalske enote Slovenske vojske v določenem časovnem obdobju;

18.

nadzor in kontrola zračnega prostora so aktivnosti, ukrepi in postopki, katerih namen je ugotavljanje kršitev zračnega prostora in zagotavljanje pogojev za zaščito zračnega prostora Republike Slovenije;

19.

NVG letenje je nočno letenje z uporabo optičnih sredstev za povečanje vidljivosti ponoči;

20.

OM (Operation Manual) je operativni priročnik enote vojaškega letalstva;

21.

omejitev zračnega prostora je določen del zračnega prostora, v katerem se lahko v določenih terminih opravljajo dejavnosti, ki so nevarne za let zrakoplova (območje nevarnosti – danger area) ali zračni prostor nad zemljo in teritorialnimi vodami države, kjer je let zrakoplova omejen v skladu z nekaterimi posebnimi pogoji (omejeno območje – restricted area) ali zračni prostor nad zemljo in teritorialnimi vodami države, kjer je let zrakoplovov prepovedan (prepovedano območje – prohibited area);

22.

OP LE in ZO SV je operativni priročnik vojaških letalskih enot in enot zračne obrambe Slovenske vojske;

23.

operativni zračni promet (OAT – Operational Air Traffic), pomeni vse lete zrakoplovov, ki se ne izvajajo pod pogoji, predpisanimi za splošni zračni promet in za katere so pravila in postopki specificirani s strani pristojnih nacionalnih oblasti;

24.

organiziranje letenja so dejavnosti in postopki, ki se upoštevajo in izvajajo v letalskih enotah Slovenske vojske ter enotah za oskrbo in zagotavljanje letenja Slovenske vojske, zaradi zagotavljanja ustreznih pogojev za pripravo in izvajanje letenja;

25.

pooblastilo je vpis v izkazu vojaške usposobljenosti, ki daje upravičencu pravico do uveljavljanja določenih upravičenj;

26.

posadka vojaškega zrakoplova so osebe, ki se nahajajo na zrakoplovu med letom zaradi opravljanja del, ki zagotavljajo nemoteno in varno izvršitev leta ter je določena z OP LE in ZO SV;

27.

POVC je Poveljniški center Slovenske vojske;

28.

program vojaškega letalskega usposabljanja je program, na podlagi katerega se načrtuje in izvaja usposabljanje na vojaških zrakoplovih v določenem časovnem obdobju;

29.

splošni zračni promet (GAT – General Air Traffic), pomeni vse premike civilnih zrakoplovov ter premike državnih zrakoplovov (vključno vojaških, carinskih in policijskih zrakoplovov), če so ti premiki v skladu s postopki ICAO;

30.

spričevalo o plovnosti vojaškega zrakoplova je listina zrakoplova, s katero se izkazuje, da vojaški zrakoplov izpolnjuje predpisane pogoje za varno uporabo oziroma letenje, in ga izda vojaški letalski organ;

31.

Stalna komisija Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) je preiskovalni organ ministrstva, pristojen za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov;

32.

SVS STANAG (Standardization Agreement), je dogovor o standardizaciji postopkov, opreme, naprav in objektov, sprejet v zvezi Nato in uveljavljen kot slovenski vojaški standard;

33.

vizualno letenje (VFR) je letenje v okviru omejitev za vizualno letenje po ICAO standardih, razen če se to izvaja s pomočjo naprav za nočno letenje, pri katerem pilot uporablja pravila vizualnega letenja;

34.

VLO je vojaški letalski organ, ki izvaja funkcijo vojaških letalskih oblasti v ministrstvu oziroma predstavlja “Military Aviation Authority” v Republiki Sloveniji in tujini;

35.

vojaški zrakoplov je zrakoplov, ki se uporablja za vojaške namene, vojaški zrakoplov Republike Slovenije je vojaški zrakoplov vpisan v register vojaških zrakoplovov Republike Slovenije;

38.

zagotovitev letenja obsega skupek postopkov, ukrepov in aktivnosti, ki se izvajajo zaradi pravočasne in popolne zagotovitve letenja in kvalitetne ter varne izvršitve letalskih nalog;

39.

ICAO je Mednarodna organizacija civilnega letalstva;

40.

ovira za vojaški zračni promet je objekt, instalacija, naprava ali druga ovira določena s splošnimi predpisi o letalstvu, ki vpliva na varnost vojaškega zračnega prometa;

41.

motenje laserjev je začasna ali trajna oslepitev letalske posadke, osebja in potnikov na zrakoplovu ali onesposobitev opreme in naprav na zrakoplovu.

(2)

Ostali izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonu, ki ureja letalstvo.

3. člen

(operativni priročnik letalskih enot in zračne obrambe Slovenske vojske)

(1)

OP LE in ZO SV podrobno opredeljuje načela, pravila in postopke delovanja vojaških letalskih enot in enot zračne obrambe, ki so v neposredni povezavi z letalsko varnostjo.

(2)

OP LE in ZO SV na predlog VLO odobri minister, pristojen za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister).

(3)

Posamezne enote vojaškega letalstva in zračne obrambe imajo lahko svoje operativne priročnike, ki ne smejo biti v nasprotju z OP LE in ZO SV. Operativne priročnike posameznih enot vojaškega letalstva in zračne obrambe odobri načelnik Generalštaba Slovenske vojske po predhodnem soglasju VLO.

II. SPLOŠNE DOLOČBE O ZRAČNEM PROMETU VOJAŠKIH ZRAKOPLOVOV

1. Zračni prostor Republike Slovenije

4. člen

(ureditev zračnega prostora)

(1)

Vojaški zrakoplovi pri letenju upoštevajo v skladu s splošnimi predpisi o letalstvu, v Zborniku zrakoplovnih informacij določen sloj prostega letenja, letališke cone, terminalne cone, zračne poti, mejne koridorje, prepovedane cone, pogojno prepovedane cone, nevarne cone, cone za usposabljanje pilotov in cone nizkega letenja.

(2)

Prepovedane cone, pogojno prepovedane cone, nevarne cone, cone nizkega letenja in cone za usposabljanje pilotov, povezane z letenjem vojaških zrakoplovov ali z drugimi vojaškimi aktivnostmi, določa in predpisuje minister, pristojen za promet, na predlog ministra.

5. člen

(odobritve, omejitve in prepovedi letenja)

(1)

Nad območji, ki so odrejena kot prepovedane, pogojno prepovedane in nevarne cone, se lahko prepove letenje začasno ali stalno. Letenje nad drugimi območji se lahko omeji časovno ali z določitvijo višine, pod ali nad katero je letenje prepovedano.

(2)

Pogojno prepovedane in nevarne cone določi ministrstvo, pristojno za promet, na predlog POVC. Poveljstva in enote Slovenske vojske predloge za določitev pogojno prepovedanih in nevarnih con posredujejo POVC najmanj dva delovna dneva pred začetkom uveljavitve omejitve ali prepovedi letenja.

6. člen

(postopek pilota vojaškega zrakoplova pri preletu prepovedane, pogojno prepovedane ali nevarne cone)

(1)

Pilot, vodja vojaškega zrakoplova, ki mu je odobren prelet prepovedane, pogojno prepovedane in nevarne cone, mora pred preletom obvestiti službo kontrole zračnega prometa.

(2)

Pilot, vodja vojaškega zrakoplova, ki iz kakršnih koli razlogov brez odobritve preleti prepovedano, pogojno prepovedano in nevarno cono, mora o preletu takoj, ko ugotovi kršitev, obvestiti službo kontrole zračnega prometa.

(3)

Kadar se vojaški zrakoplov brez odobritve ali v nasprotju z odobritvijo približa ali preleti prepovedano ali pogojno prepovedano cono, mora pristojna služba kontrole zračnega prometa sprejeti predpisane ukrepe za vrnitev zrakoplova na z načrtom leta odobreno smer ali cono.

(4)

Če pilot, vodja zrakoplova, ne ukrepa v skladu z navodili pristojne službe kontrole zračnega prometa, morata služba kontrole zračnega prometa ter CNKZP izvršiti predpisane ukrepe.

7. člen

(vstop in izstop iz zračnega prostora)

(1)

Vojaški zrakoplov lahko vstopi ali izstopi iz zračnega prostora Republike Slovenije samo na mejnem koridorju.

(2)

Izjemoma lahko v primeru nevarnosti, neugodnih vremenskih razmer ali pri izvajanju nalog iskanja, zaščite in reševanja ter pomoči, pristojna služba kontrole zračnega prometa odobri vstop ali izstop vojaškega zrakoplova tudi zunaj mejnega koridorja, vendar mora o odobritvi nemudoma obvestiti CNKZP.

8. člen

(kršitve zračnega prostora)

(1)

Zračni prostor Republike Slovenije je nedotakljiv. Kršitev nedotakljivosti zračnega prostora nastane v primerih, določenih s splošnimi predpisi o letalstvu.

(2)

Kršitev zračnega prostora Republike Slovenije je tudi letenje zrakoplova brez pilota in drugih vodenih in nevodenih letečih objektov brez dovoljenja pristojnega organa.

(3)

V vseh posamičnih primerih kršitev zračnega prostora Republike Slovenije se morata medsebojno obveščati služba kontrole zračnega prometa in CNKZP.

(4)

V primeru kršitve zračnega prostora Republike Slovenije se po izvršitvi ukrepov službe kontrole zračnega prometa aktivirajo ustrezni vojaški postopki, ki jih predpiše Vlada Republike Slovenije.

(5)

Z namenom, da se zagotovi učinkovit nadzor zračnega prostora in prepreči kršitve zračnega prostora Republike Slovenije, služba kontrole zračnega prometa dostavlja podatke o najavljenih letih CNKZP, sodeluje pri identifikaciji zrakoplovov in letečih objektov v zračnem prostoru ter zagotavlja CNKZP druge podatke in pomoč pri nadzoru in kontroli zračnega prostora.

9. člen

(operativni zračni promet)

(1)

Letenje na vojaških zrakoplovih zahteva sposobnosti in usposobljenost posadk, osebja za upravljanje zračnega prometa ter osebja zračne obrambe, ki so določene s pravili za operativni zračni promet in niso zajeta v standardih civilnega letalstva.

(2)

Za letenje zrakoplovov Slovenske vojske v kontroliranem zračnem prostoru se za operativni zračni promet upošteva poleg tega pravilnika tudi nacionalna pravila in postopke za operativni zračni promet, ki jih določajo civilne in vojaške letalske oblasti.

2. Vojaški zrakoplov

10. člen

(minimalna opremljenost vojaškega zrakoplova)

(1)

Minimalna opremljenost vojaškega zrakoplova obsega poleg opreme, predvidene po MMEL (Master MEL), še:

-

varnostne vezi za prevez preko pasu na vsakem sedežu ter na pilotskih sedežih preko pasu in ramen;

-

padalo in opremo za preživetje, če je predvidena z letalnim priročnikom (FM – Flight Manual) oziroma predpisana s posebnim aktom;

-

opremo za oskrbo s kisikom za vse osebe v vojaškem zrakoplovu za letenje na višinah med 10.000 in 13.000 čevlji, če je letenje na teh višinah daljše od 30 minut in stalno na višinah nad 13.000 čevlji;

-

padalo opremljeno z napravo za oskrbo s kisikom za letenje na višinah nad 25.000 čevlji;

-

napravo za vzdrževanje pritiska v pilotski kabini za letenje na višinah nad 25.000 čevlji, oziroma v potniški kabini brez uporabe kisikovih mask za letenje na višinah nad 13.000 čevlji;

-

napravo za vzdrževanje temperature v pilotski in potniški kabini za letenje na višinah nad 10.000 čevlji.

11. člen

(opremljenost vojaškega zrakoplova s svetili)

(1)

Vojaški zrakoplov mora biti opremljen z osnovno svetlobno opremo, ki je predpisana z mednarodnimi in splošnimi predpisi o letalstvu.

(2)

Minimalna svetlobna oprema vojaškega zrakoplova obsega luči za označevanje zrakoplova, luči proti trku, pristajalne luči ter svetila za osvetljevanje instrumentov in opreme. Vojaški zrakoplov je lahko opremljen tudi z drugimi svetili, ki pa ne smejo vplivati na uporabo osnovne svetlobne opreme vojaškega zrakoplova.

(3)

Vojaški zrakoplov, opremljen za letenje s pomočjo očal za nočno letenje, mora biti poleg osnovne svetlobne opreme ustrezno opremljen še s svetili za letenje s pomočjo očal za nočno letenje.

(4)

Svetila za letenje s pomočjo očal za nočno letenje so lahko luči za letenje v skupini, pristajalne luči, luči proti trku ter svetila za osvetljevanje opreme in instrumentov.

12. člen

(dodatna opremljenost vojaškega zrakoplova)

Glede na namembnost vojaškega zrakoplova in določene naloge lahko VLO določi v MEL opremljanje določenih tipov vojaških zrakoplovov z dodatnimi instrumenti in svetlobno opremo, ki s tem pravilnikom ni predpisana.

13. člen

(uporaba svetlobne opreme vojaškega zrakoplova)

(1)

Luči proti trku se vključijo pred začetkom zagona motorjev oziroma skladno z letalnim priročnikom in ostanejo vključene ves čas leta do zaustavitve delovanja motorjev in pogonskih skupin.

(2)

Luči za označevanje na vojaških zrakoplovih Slovenske vojske morajo biti med letom vključene v skladu s splošnimi predpisi o letalstvu, razen če ni zaradi operativnih zahtev za specifični let ali skupino letov, določeno drugače, o čemer pa mora biti obveščena tudi služba kontrole zračnega prometa.

14. člen

(uporaba vojaškega zrakoplova glede na tehnično brezhibnost zrakoplova)

(1)

Vojaški zrakoplov se lahko uporablja, če je ploven oziroma če izpolnjuje predpisane pogoje za varno letenje v skladu s strani proizvajalca predpisanim sistemom vzdrževanja zrakoplova, h kateremu da predhodno soglasje VLO, odobri pa minister. Minimalna oprema vojaškega zrakoplova za dane pogoje leta je predpisana v MMEL.

(2)

Za plovnost vojaškega zrakoplova je odgovoren poveljnik enote, v katere sestavi se nahaja vojaški zrakoplov.

(3)

Poveljnik Poveljstva sil Slovenske vojske lahko izjemoma odobri prelet vojaškega zrakoplova, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev za varno plovbo, do kraja pregleda ali popravila pod pogojem, da se s predhodnim pregledom na zemlji ugotovi brezhibno delovanje pogonskega sistema, sistema za upravljanje z vojaškim zrakoplovom, instrumentov za prikazovanje osnovnih podatkov o letu, nosilnega podvozja in radijskih zvez.

(4)

Prelet vojaškega zrakoplova iz prejšnjega odstavka lahko opravi pilot, ki je na listi preizkusnih pilotov za ta tip vojaškega zrakoplova.

4. Območja vojaškega letenja

19. člen

(cona vojaškega letališča)

(1)

Za vsako vojaško letališče se zaradi organizacije letenja in zagotavljanja ustreznih pogojev za varno letenje določi cona vojaškega letališča.

(2)

Cona vojaškega letališča je določen del zračnega prostora okrog vojaškega letališča, v katerem se izvaja letenje ter usposabljanje vojaških pilotov. Cona vojaškega letališča ne vpliva na splošno ureditev zračnega prostora. Cona vojaškega letališča lahko obsega letališko cono, terminalno cono v celoti ali deloma, pilotažne cone, cone nizkega letenja, cone skupinskega in instrumentalnega letenja, cone za usposabljanje v manevrih zračnega boja in po potrebi še druge cone in poligone.

(3)

Cono vojaškega letališča določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za promet.

(4)

Ministrstvo daje soglasje investitorju za postavitev nove ali povečanje obstoječe ovire za vojaški zračni promet v coni vojaškega letališča, po predhodnem mnenju Poveljstva sil Slovenske vojske.

20. člen

(sestavine cone vojaškega letališča)

V zračnem prostoru letališke cone vojaškega letališča se določijo letališki (šolski) krog, sektor instrumentalnega odleta po vzletu in prileta za pristajanje, vhodne in izhodne točke letališke cone ter cone čakanja. Glede na velikost letališke cone in druge pogoje se v letališki coni lahko določijo tudi posamezne cone in poligoni.

21. člen

(cone za usposabljanje vojaških pilotov)

(1)

Pilotažna cona je del zračnega prostora, v katerem se izvaja usposabljanje v upravljanju z vojaškim zrakoplovom po pravilih za vizualno letenje.

(2)

Cona nizkega letenja je del zračnega prostora, v katerem se izvaja usposabljanje za letenje po pravilih za vizualno letenje, na višinah od 60 čevljev do 300 čevljev nad terenom za vojaške helikopterje in na višinah od 200 do 1000 čevljev za vojaška letala.

(3)

Cona instrumentalnega letenja je del zračnega prostora, označenega z navigacijskimi sredstvi, v kateri se izvaja usposabljanje v upravljanju z vojaškim zrakoplovom po pravilih za instrumentalno letenje.

(4)

Cona skupinskega letenja je del zračnega prostora, v katerem se izvaja usposabljanje za letenje v skupini.

(5)

Cona za usposabljanje v manevrih zračnega boja je del zračnega prostora, v kateri se po pravilih za vizualno ali instrumentalno letenje, izvaja usposabljanje v manevrih zračnega boja.

(6)

Cona za letenje z nadzvočno hitrostjo je del zračnega prostora, označenega z navigacijskimi sredstvi, v kateri se izvaja usposabljanje v upravljanju z vojaškim zrakoplovom na hitrosti nad 0,95 Ma.

22. člen

(poligoni)

(1)

Glede na namen se poligoni razvrščajo na:

-

poligone za streljanje, raketiranje in bombardiranje objektov na kopnem;

-

poligone za streljanje in raketiranje ciljev v zraku.

(2)

Poligoni za streljanje, raketiranje in bombardiranje objektov so lahko šolski ali taktični.

(3)

Šolski poligon za streljanje, raketiranje in bombardiranje objektov je del zemljišča, ki se lahko določi tudi v letališki coni ali njeni neposredni bližini. Namenjen je za streljanje, raketiranje in bombardiranje objektov na kopnem s šolskimi sredstvi.

(4)

Taktični poligon za streljanje, raketiranje in bombardiranje objektov na kopnem je stalno ali začasno urejen del zemljišča, namenjen za usposabljanje in delovanje v pogojih določene taktične situacije. Namenjen je za streljanje, raketiranje in bombardiranje objektov na kopnem s šolskimi ali bojnimi sredstvi.

(5)

Poligon za streljanje in raketiranje ciljev v zraku je del zračnega prostora nad določenim delom kopenske ali vodne površine, namenjen za streljanje in raketiranje vlečnih, letečih ali raketnih tarč, z vojaškega zrakoplova, z zemeljske ali vodne površine.

(6)

Lokacije poligonov, velikost, ureditev, vodenje letenja in delovanj, kakor tudi varnostne ukrepe v času njihove uporabe, za vsak poligon posebej določi minister po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za promet.

(7)

Poligoni in zračni prostor nad poligoni do določene višine se v času aktivnosti na poligonih razglasijo za nevarne cone in o se tem obvesti pristojna služba ministrstva, pristojnega za promet, in kontrola zračnega prometa.

(8)

Posamezne cone in poligone vojaškega letališča določi minister po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za promet.

5. Vojaško letalsko in drugo vojaško strokovno osebje

23. člen

(vojaško letalsko in drugo vojaško strokovno osebje)

(3)

S posebnimi predpisi se urejajo:

-

pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti ali podaljšati veljavnost izkaza vojaškega letalskega in drugega vojaškega strokovnega osebja, ter čas veljavnosti posameznega izkaza vojaškega letalskega in drugega vojaškega strokovnega osebja;

-

kriteriji in ugotavljanje zdravstvene sposobnosti vojaškega letalskega in drugega vojaškega strokovnega osebja;

-

dovoljene najdaljše prekinitve v letenju za posamezne pogoje in namene letenja;

-

vojaške letalske knjižice.

24. člen

(pogoji za upravljanje vojaškega zrakoplova)

Vojaška oseba lahko upravlja vojaški zrakoplov kot pilot ali leti kot član posadke vojaškega zrakoplova, če izpolnjuje naslednje pogoje:

-

ima veljavno letalsko licenco ustrezne kategorije in veljaven izkaz vojaške letalske usposobljenosti, izdane s strani pristojnih letalskih oblasti;

-

ima ustrezno zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti za izvajanje letalskih nalog na ustrezni kategoriji zrakoplova;

-

če je teoretično in praktično usposobljena za izvajanje nalog na določenem tipu zrakoplova, kar dokazuje z vpisom v izkazu vojaške letalske usposobljenosti.

25. člen

(posadka vojaškega zrakoplova)

(1)

Posadko vojaškega zrakoplova sestavljajo osebe, ki se nahajajo na vojaškem zrakoplovu med letom zaradi opravljanja del, ki zagotavljajo nemoteno in varno izvršitev leta.

(2)

Sestavo posadk za posamezne tipe vojaških zrakoplovov se podrobneje določi z OP LE in ZO SV.

26. člen

(vodja zrakoplova)

(1)

Na krovu vojaškega zrakoplova mora biti eden izmed članov letalske posadke določen kot vodja zrakoplova.

(2)

Vodja zrakoplova je pilot na enosedežnem vojaškem zrakoplovu, prvi pilot – kapitan na večsedežnem vojaškem zrakoplovu ali pilot, ki izvaja usposabljanje ali preverjanje izurjenosti ter usposobljenosti pilota.

(3)

Vodja zrakoplova je nadrejen posadki vojaškega zrakoplova in je odgovoren za izvedbo celotne naloge od sprejema do zaključka naloge. Vodja zrakoplova je odgovoren za pripravo letenja, red in disciplino v vojaškem zrakoplovu med letom, izvršitev naloge, varnost letenja ter vzdrževanje in varovanje vojaškega zrakoplova izven letališča baziranja.

(4)

Vsak član posadke zrakoplova je odgovoren vodji zrakoplova za svojo pripravljenost na let, izvajanje predpisanih nalog med letom in po pristanku, vključno z analizo leta.

(5)

Osebe, ki se prevažajo v vojaškem zrakoplovu, so ne glede na čin in položaj dolžne izvrševati navodila in povelja vodje zrakoplova, ki se nanašajo na red v vojaškem zrakoplovu ter postopke pri rednih in izrednih dogodkih med letom.

(6)

Podrobno so pooblastila in dolžnosti vodje zrakoplova določene v Zakonu o letalstvu in OP LE in ZO SV.

28. člen

(samostojno letenje)

(1)

Pilotom Slovenske vojske se glede na stopnjo usposobljenosti in v skladu z OP LE in ZO SV enote velikosti samostojnega oddelka ali večje, določi časovno najdaljša dovoljena prekinitev letenja v vizualnem, instrumentalnem in nočnem letenju, po kateri ni dovoljeno samostojno letenje brez opravljenega preverjanja pilota po ustreznem programu.

(2)

Preverjanje usposobljenosti vojaškega letalskega osebja po prekoračitvi dovoljene prekinitve letenja na zahtevo nadrejenega poveljnika izvajajo ustrezno usposobljeni pripadniki Slovenske vojske. Poveljnik letalske velikosti samostojnega oddelka ali večje s pisnim ukazom določi pripadnike za preverjanje usposobljenosti.

(3)

Preverjanje pilota in odobritev za samostojno letenje se vpisuje v ustrezno rubriko knjižice letenja.

29. člen

(omejitve za člane posadke)

Maksimalno število ur letenja podnevi ali ponoči, ki jih lahko opravi letalsko osebje, in druga vprašanja glede obremenitev članov posadk vojaških zrakoplovov in letalskega osebja določi minister v skladu s predpisi o letalstvu in obrambi. Največje število ur letenja in druge omejitve za člane posadke v času povišane pripravljenosti, v izrednem ali v vojnem stanju, določi poveljnik sil Slovenske vojske z aktom poveljevanja.

30. člen

(vojaški padalci)

(1)

Vojaški padalci so vojaške osebe, ki izvajajo padalske skoke ali se za njih usposabljajo.

(2)

Letalska enota, ki izvaja usposabljanje, vodi register vojaških padalcev ter o uspešno izvedenem usposabljanju izda ustrezno potrdilo. VLO na podlagi izdanega potrdila izda vojaškemu padalcu izkaz vojaške padalske usposobljenosti.

(3)

Z OP LE in ZO SV se določajo pogoji, ki jih mora izpolnjevati vojaška oseba za pridobitev ali podaljševanje izkaza padalske usposobljenosti.

III. STROKOVNE IN NADZORNE NALOGE

31. člen

(pristojnosti vojaških letalskih oblasti)

(3)

VLO vodi listo vojaških letalskih strokovnjakov, ki je dokument, v katerem so za določen čas imenovani letalski strokovnjaki za posamezna področja vojaškega letalstva in zračne obrambe. Listo vojaških letalskih strokovnjakov potrdi minister na predlog VLO.

IV. VODENJE VOJAŠKEGA LETENJA

34. člen

(vsebina vodenja vojaškega letenja)

Vodenje vojaškega letenja obsega:

-

načrtovanje in organiziranje letenja;

-

izdajo letalske naloge;

-

pripravo za letenje;

-

zagotovitev letenja;

-

kontrolo zračnega prometa in vodenje vojaškega zrakoplova v zračnem prostoru, ki ga opravlja služba kontrole zračnega prometa;

-

poročanje o letenju;

-

analizo letenja.

1. Sestava in dolžnosti dežurne izmene za zagotovitev letenja

35. člen

(sestava dežurne izmene)

Dežurna ekipa za zagotovitev letenja je sestavljena iz:

1.

dežurne ekipe letalske enote;

2.

dežurne logistične ekipe.

a) Dežurna ekipa letalske enote

36. člen

(sestava dežurne ekipe letalske enote)

(1)

Dežurna ekipa letalske enote je praviloma sestavljena iz:

-

vodje letenja;

-

namestnika vodje letenja;

-

dežurnega letenja;

-

vodje delovanj;

-

dežurne ekipe za iskanje in reševanje.

(2)

Poveljnik brigade zračne obrambe in letalstva lahko odloči, da se združijo določene funkcije v dežurni ekipi letalske enote.

37. člen

(vodja letenja)

(1)

Dolžnost vodje letenja praviloma opravlja poveljnik ali namestnik poveljnika letalske enote velikosti oddelka ali večje. Poveljnik brigade zračne obrambe in letalstva določi listo vodij letenja, na katero lahko uvrsti tudi izkušene vodje zrakoplovov.

(2)

Vodja letenja je nadrejen osebju dežurne ekipe letalske enote, vodji dežurne logistične ekipe ter letalskemu osebju, ki izvaja letenje. Odločitve poveljnika letalske enote v zvezi z letenjem se izvršujejo izključno preko vodje letenja.

(3)

Vodja letenja je odgovoren za varno, organizirano in disciplinirano izvajanje letenja v skladu s tem pravilnikom in drugimi predpisi, ki urejajo organiziranje in izvajanje vojaškega letenja. Na vojaškem letališču se vodja letenja med opravljanjem dolžnosti praviloma nahaja na stolpu letališke kontrole zračnega prometa.

(4)

Zamenjava vodje letenja med opravljanjem dolžnosti ni dovoljena, razen v primeru, če zaradi bolezni ali drugih razlogov ne more več opravljati dolžnosti. Vodja letenja o razlogu, zaradi katerega ga je treba zamenjati, brez odlašanja obvesti poveljnika letalske enote, ki izvaja letenje, da določi novega vodjo letenja.

(5)

Dolžnosti vodje letenja pred letenjem so:

-

preučitev načrta letenja;

-

seznanitev z napovedjo vremena;

-

seznanitev z ornitološkimi pogoji;

-

seznanitev s stanjem sredstev za zveze in radionavigacijskih sredstev na letališču baziranja in na alternativnih letališčih;

-

predhodna priprava dežurne ekipe letalske enote;

-

seznanitev s kvaliteto izvršene predhodne priprave dežurne logistične ekipe in po potrebi izdaja dopolnilnih ukazov in navodil;

-

seznanitev z veljavnimi letalskimi informacijami in publikacijami;

-

prepove letenje pilotu vojaškega zrakoplova, ki ne izpolnjuje psihofizičnih zahtev za letenje;

-

obveščanje poveljnika letalske enote o sprejetih ukrepih za zagotovitev letenja in pripravi izmene letališke kontrole zračnega prometa.

(6)

Dolžnosti vodje letenja pri pripravi so:

-

seznanitev poveljnika letalske enote s skupnim načrtom letenja;

-

seznanitev s stanjem manevrskih površin, sredstev za zveze in radionavigacijskih sredstev;

-

preverjanje pripravljenosti alternativnih letališč, poligonov in območij za izvajanje padalskih skokov in odmetavanje tovora;

-

seznanitev z dejanskim stanjem in napovedjo vremena;

-

seznanitev z načrtovanim letenjem letalskih enot z drugih letališč, civilnim zračnim prometom v območju izvajanja letalskih nalog in prepovedmi ter omejitvami za letenje;

-

seznanitev z ornitološkimi pogoji v letališki coni;

-

ugotavljanje, ali je zagotovljena letališka kontrola zračnega prometa;

-

obveščanje poveljnika letalske enote o pripravljenosti za letenje.

(7)

Dolžnosti vodje letenja med letenjem so:

-

odločanje o prepovedi vzleta in pristajanja zaradi tehničnih pogojev na letališču, neugodnih meteoroloških pogojev in drugih okoliščin;

-

odločanje o napotitvi vojaških zrakoplovov na alternativno letališče;

-

prepoved letenja pilotu vojaškega zrakoplova, ki je kršil disciplino letenja ali je naredil drugo napako pri vodenju vojaškega zrakoplova, in sprejem drugih ukrepov za zagotavljanje varnosti letenja;

-

po potrebi odločanje o dopolnilnem zbiranju podatkov o vremenu, ornitoloških pogojih in preverjanju brezhibnosti delovanja radionavigacijskih sredstev;

-

obveščanje POVC v primeru izrednih letalskih dogodkov;

-

predlaganje začetka iskanja in reševanja pogrešanega vojaškega zrakoplova ter sodelovanje pri organiziranju in vodenju iskanja in reševanja;

-

opozarjanje vodje dežurne logistične ekipe na nepravilno izvajanje dolžnosti posameznikov v njegovih ekipah in zahteve za sprejem ustreznih ukrepov.

(8)

V primerih, ko organizacija letenja ne zagotavlja kvalitetne in varne izvršitve letalskih nalog, vodja letenja predlaga poveljniku letalske enote, ki izvaja letenje, prekinitev letenja zaradi analize pomanjkljivosti in odpravljanja napak.

(9)

Vodja letenja po končanem letenju poroča poveljniku letalske enote, ki je izvajala letenje.

(10)

Kadar na letališču ni organizirana služba za kontrolo zračnega prometa, letenje zrakoplovov vodi vodja letenja.

(11)

Dolžnosti vodje letenja obsegajo tudi naloge, določene v OP LE in ZO SV.

38. člen

(namestnik vodje letenja)

(1)

Dolžnost namestnika vodje letenja lahko opravlja pilot po odločitvi poveljnika enote, ki izvaja letenje. Namestnik vodje letenja je podrejen vodji letenja in izvaja naloge, ki mu jih on določi.

(2)

Namestnik vodje letenja se določa po potrebi, glede na obseg in zahtevnost organiziranja ter vodenja letenja.

39. člen

(dežurni letenja)

(1)

Dolžnost dežurnega letenja lahko opravlja pilot, ki ga določi poveljnik enote, ki izvaja letenje. Dežurni letenja je podrejen vodji letenja. Med opravljanjem dolžnosti se nahaja ob vzletno pristajalni stezi, v bližini točke pristajanja vojaških zrakoplovov, oziroma na mestu izvajanja izvenletaliških pristankov.

(2)

Dolžnosti dežurnega letenja so:

-

nadzor in izvajanje predpisanih postopkov na letališču ali pri izvenletaliških pristankih;

-

skrb za zahtevano stopnjo varnosti letenja in nudenje pomoči v primerih ogrožanja varnosti letenja.

(3)

Dežurni letenja se določa po potrebi, glede na obseg in zahtevnost organiziranja ter vodenja letenja.

40. člen

(vodja delovanja na poligonu)

(1)

Dolžnost vodje delovanja na poligonu lahko opravlja izkušen pilot po odločitvi poveljnika enote, ki uporablja poligon. Vodja delovanja na poligonu je podrejen vodji letenja. Med opravljanjem dolžnosti se nahaja na lokaciji, ki omogoča nadzor nad izvajanjem dejavnosti na poligonu.

(2)

Dolžnosti vodje delovanja na poligonu se določajo z navodili za uporabo določenega poligona.

41. člen

(dežurna ekipa službe iskanja in reševanja)

(1)

Služba kontrole zračnega prometa nudi potrebno pomoč vojaškemu zrakoplovu v težavah ter začenja in usklajuje iskanje in reševanje vojaških zrakoplovov.

(2)

Dežurna ekipa za iskanje in reševanje se določi pri letenju samostojnega letalskega oddelka ali večje letalske enote.

(3)

Naloge dežurne ekipe za iskanje in reševanje izvaja posadka vojaškega helikopterja v pripravljenosti, ki jo določi poveljnik sil Slovenske vojske ter je odgovorna za iskanje in reševanje na celotnem območju Republike Slovenije.

2. Načrtovanje in organiziranje letenja

52. člen

(načrtovanje letalskega usposabljanja)

(1)

Letalsko usposabljanje v Slovenski vojski se načrtuje z letnimi in mesečnimi načrti.

(2)

Letni načrt letalskega usposabljanja izdeluje samostojna eskadrilja, njej enaka in višja enota ali poveljstvo. Z letnim načrtom letalskega usposabljanja se določijo:

-

prednostni cilji letalskega usposabljanja;

-

število ur letenja po tipih vojaških zrakoplovov;

-

skupno število ur letenja za posameznega pilota glede na kategorijo usposobljenosti;

-

delitev načrtovanih ur letenja enote po vrstah in pogojih za letenje.

(3)

Osnovne elemente za letni načrt letalskega usposabljanja v Slovenski vojski določi poveljnik sil Slovenske vojske glede na razpoložljive tehnične, materialne in kadrovske zmogljivosti letalskih enot in v skladu z navodili za usposabljanje Slovenske vojske.

(4)

Mesečni načrt letalskega usposabljanja izdeluje samostojna letalska enota. Obsega načrtovano število ur letenja pilotov in enote po nalogah, vrstah in pogojih letenja, razen posebnih nalog. Mesečni načrt letalskega usposabljanja odobri poveljnik enote ali poveljstva.

(5)

Tedenski načrt letenja izdelujejo letalske enote. Obsega načrtovane naloge in čas izvajanja nalog po posameznih dnevih. V načrt so vključene tudi posebne naloge. Tedenski načrt letenja se izdeluje prvi delovni dan v tednu za naslednji teden in se dostavi tehnični službi in letalski bazi zaradi načrtovanja zagotovitve letenja. Tedenski načrt letenja odobri poveljnik enote ali poveljstva.

(6)

Dnevni načrt letenja izdelujejo letalske enote. Predstavlja odločitev poveljnika letalske enote velikosti oddelka ali večje za načrtovano letenje. Glede na del dneva se lahko načrt izdeluje za dnevno ali nočno letenje. Glede na vremensko situacijo, usposobljenost posadk in načrtovane lete pa se lahko izdelujeta glavni in rezervni načrt letenja. Z glavnim načrtom letenja se načrtujejo osnovne naloge iz načrta letalskega usposabljanja. Rezervni načrt se izdeluje v primerih, ko se lahko vnaprej predvidijo omejevalni pogoji za izvršitev glavnega načrta letenja oziroma, ko nepredvidene spremembe onemogočijo uresničitev glavnega načrta letenja. Dnevni načrt letenja obsega podatke o posadkah, vojaških zrakoplovih, času in nalogah načrtovanega letenja. Dnevni načrt letenja obsega tudi posebne naloge. Izven dnevnega načrta letenja se odobrijo tehnični leti in naloge v nujnih primerih. Dnevni načrt letenja se praviloma izdeluje dan pred načrtovanim letenjem. Odobri ga poveljnik enote ali poveljstva in se dostavi tehnični službi in letalski bazi zaradi ustrezne zagotovitve letenja.

(7)

Tedenski in dnevni načrti se po potrebi uskladijo s službo kontrole zračnega prometa, glede na vrsto letenja, prostor in čas.

(8)

Tedenski in dnevni načrti se dostavijo v vednost nadrejenemu poveljstvu in CNKZP.

53. člen

(sprejem odločitve o letenju)

Pri sprejemu odločitve o letenju vojaških zrakoplovov se mora upoštevati:

-

postopnost pri izvajanju nalog po mesečnem načrtu letalskega usposabljanja in nalog, ki se morajo načrtovati;

-

dejanska stopnja usposobljenosti pilotov;

-

zmogljivosti letalsko tehnične enote za pripravo vojaških zrakoplovov in zagotovitev tehnične podpore med letenjem;

-

zmogljivosti letalske baze za zagotavljanje letenja;

-

zmogljivosti navigacijskih služb zračnega prometa ter služb za vodenje in usmerjanje vojaških zrakoplovov ter drugih enot in služb, zadolženih za zagotavljanje varnosti letenja;

-

stanje letališča, na katerem so zrakoplovi nameščeni, zemeljskih radionavigacijskih sredstev, alternativnih letališč, poligonov, območij za izvajanje padalskih skokov in območij za odmetavanje tovora;

-

meteorološki pogoji in vremenska napoved;

-

ornitološka zagotovitev v letališki coni;

-

pogoje in možnosti letenja v zračnem prostoru, letališki coni ter na sosednjih in alternativnih letališčih;

-

razpoložljiv čas za pripravo letenja in druge pogoje, ki lahko vplivajo na odločitev o letenju.

54. člen

(najava letenja)

(1)

Najava letenja se izvaja z dostavo dnevnih načrtov letenja ali najavo posameznih letov na predpisanem obrazcu (Flight Plan) službi kontrole zračnega prometa.

(2)

Pri izvrševanju večdnevnih posebnih nalog izven matičnih letališč poveljnik enote ali vodja zrakoplova dnevno izvaja najavo letenja najbližji enoti službe kontrole zračnega prometa s posredovanjem podatkom o območju letenja, višini in času izvršitve nalog.

(3)

Najava letenja mora biti posredovana službi kontrole zračnega prometa v predpisanem roku.

55. člen

(organiziranje letenja v letalski enoti)

Organiziranje letenja v letalski enoti obsega:

-

pripravo zahtevkov enotam, pristojnim za logistično zagotovitev letenja;

-

izdajo ukaza letalsko tehnični enoti za pripravo vojaških zrakoplovov;

-

določitev vsebine, časa trajanja in lokacije izvajanja predhodne in izvršne priprave ter analize letenja;

-

določitev in priprava letalskega osebja za izvajanje priprave in analize letenja.

56. člen

(organiziranje letenja v letalski bazi)

Organizacija letenja v letalski bazi obsega:

-

določitev obsega in sestave dežurnih ekip za logistično zagotovitev letenja ter vsebine in lokacije njihove predhodne in izvršne priprave;

-

prilagoditev logistične zagotovitve letenja zahtevkom letalskih enot.

3. Letalska naloga

57. člen

(izdajanje letalskih nalog)

(1)

Letalske naloge se izdajajo v pisni obliki s skupnim ali posamičnim nalogom za let. Dnevni načrt letenja se šteje za skupni nalog za let enega ali več vojaških zrakoplovov. Posamični nalog za let se izdeluje za letenje dežurnih vojaških zrakoplovov.

(2)

Nalog za let mora biti izdan v določenem času pred začetkom leta, ki zagotavlja potreben čas posadkam za predpisano pripravo letenja. Praviloma mora biti za pripravo zagotovljena najmanj ena ura pred začetkom predvidenega leta.

(3)

Izdani nalogi za let se hranijo v evidenci letalskih enot v skladu s predpisi o arhivskem gradivu.

(4)

Noben let se ne sme začeti brez jasno določenega in izdanega naloga za let in izvršene priprave.

(5)

V nujnih primerih lahko POVC ali oseba, ki jo pooblasti načelnik Generalštaba Slovenske vojske, izda ustni nalog za let, ki pa mora biti najkasneje v 24 urah izdan tudi v pisni obliki.

58. člen

(pristojnost za izdajanje letalskih nalog)

(1)

Poveljnik letalske enote velikosti oddelka ali večje izdaja letalske naloge podrejenim pilotom in pilotom drugih enot in poveljstev, ki izvajajo letalsko usposabljanje v enoti, za:

-

letalske naloge po programu letalskega usposabljanja;

-

posebne naloge in tehnične lete v prvi stopnji vzdrževanja.

(2)

Poveljnik letalske enote velikosti bataljona ali eskadrilje oziroma večje izdaja letalske naloge podrejenim letalskim enotam in pilotom za:

-

preverjanje vojaških zrakoplovov v zraku;

-

letenje na taktičnih vajah;

-

lete podrejenih letalskih enot.

(3)

Poveljnik sil Slovenske vojske ali višji izdaja odobritev za izvedbo posebnih letalskih nalog.

59. člen

(obvezna izhodišča za izdajanje letalskih nalog)

Poveljnik letalske enote velikosti oddelka ali večje mora pri izdajanju letalskih nalog upoštevati:

-

stopnjo usposobljenosti, zdravstveno stanje in izurjenost pilota za izvršitev naloge;

-

veljaven izkaz pilotove vojaške letalske usposobljenosti;

-

letalne lastnosti in taktično tehnične zmožnosti vojaškega zrakoplova;

-

namembnost vojaškega zrakoplova;

-

letališke, vremenske in druge pogoje, ki vplivajo na varno in popolno izvršitev leta;

-

zmožnosti služb, organov in enot, ki zagotavljajo izvajanje letenja.

60. člen

(vsebina letalskega naloga)

(1)

Vsak nalog za let mora vsebovati naslednje podatke:

-

datum načrtovanega letenja;

-

pogoje letenja;

-

pravila letenja, po katerih se bo letenje izvajalo;

-

tip in registrske oznake vojaškega zrakoplova;

-

pozivne znake;

-

številko vaje po programu letalskega usposabljanja oziroma namen letalske naloge;

-

sestavo posadke;

-

skupen načrtovan čas letenja v urah in minutah;

-

načrtovano število letov;

-

rute ali območje letenja;

-

višine letenja;

-

hitrosti letenja.

(2)

Po potrebi se nalogu za let lahko dodajo še drugi podatki in informacije, ki so potrebni za kvalitetno pripravo in izvajanje načrtovanega letenja.

(3)

V izrednem ali vojnem stanju, pri iskanju in reševanju ali v primeru naravnih in drugih nesreč, kjer bi izdelava pisnega naloga za let bistveno upočasnila proces delovanja, se lahko nalog za let izda naknadno, vendar najkasneje v 24 urah. Za izvršitev take naloge zadošča ustni ukaz POVC ali osebe, ki jo pooblasti načelnik Generalštaba Slovenske vojske.

4. Priprava za letenje

61. člen

(cilj, obseg in delitev priprave za letenje)

(1)

Osnovni cilj priprave za letenje je zagotavljanje izvajanja kvalitetnega in varnega letenja.

(2)

Priprava za letenje obsega:

-

pripravo vojaškega zrakoplova;

-

pripravo posadke;

-

pripravo osebja in sredstev za zagotovitev letenja.

(3)

Po vsebini in času izvajanja se priprava za letenje deli na splošno, predhodno in izvršno pripravo za letenje.

62. člen

(splošna priprava)

Splošna priprava za letenje obsega ukrepe, postopke in aktivnosti, ki niso v neposredni povezavi s posamezno letalsko nalogo. Izvaja se zaradi splošne priprave posadk za letenje in ostalega osebja, ki je vključeno v organizacijo, zagotovitev ter vodenje letenja kot tudi materialno tehničnih sredstev in ostale opreme, ki vpliva na varno izvajanje letenja.

63. člen

(predhodna priprava)

(1)

Predhodna priprava za letenje obsega ukrepe, postopke in aktivnosti, ki zagotavljajo popolno, natančno in varno izvršitev letalske naloge med letom, razen tistih aktivnosti, ki se izvajajo neposredno pred letom. Obseg in vrsta aktivnosti v predhodni pripravi so odvisni od kvalitete splošne priprave.

(2)

Predhodna priprava za letenje se praviloma začne takoj po sprejemu letalske naloge. Izjemoma se lahko, kadar razmere to zahtevajo, posamezne aktivnosti predhodne priprave izvajajo po posebnem ukazu že pred sprejemom letalske naloge.

(3)

Za predhodno pripravo za letenje mora biti predviden potreben čas, ki omogoča kvalitetno izvršitev predpisanih in potrebnih aktivnosti.

64. člen

(izvršna priprava)

(1)

Izvršna priprava za letenje se izvaja neposredno pred vzletom ali ob prehodu v stanje pripravljenosti za izvršitev letalske naloge. V izvršni pripravi se izvajajo aktivnosti, ki jih zaradi tehničnih, organizacijskih, meteoroloških in drugih pogojev ni mogoče izvršiti prej.

(2)

Izvršna priprava za letenje mora biti kratka in celovita. V okviru izvršne priprave za letenje se lahko izvaja neposredno izvidovanje vremena.

a) Priprava vojaškega zrakoplova

65. člen

(splošna, predhodna in izvršna priprava vojaškega zrakoplova)

Splošna, predhodna in izvršna priprava vojaškega zrakoplova se izvaja v skladu s predpisi in navodili za vzdrževanje vojaških zrakoplovov. Evidenca ugotovljenega stanja se vodi na predpisan način.

b) Priprava posadke

66. člen

(odgovornost)

(1)

Posadka vojaškega zrakoplova je odgovorna za pravilnost in celovitost svoje priprave za letenje. Nadrejeni so posadki dolžni zagotoviti potreben čas za pripravo, potrebne podatke in pomoč ter izvajati nadzor priprave posadke.

(2)

Priprava posadke se deli na splošno, predhodno in izvršno.

67. člen

(splošna priprava posadke)

Splošna priprava posadke obsega:

-

pridobivanje in utrjevanje teoretičnih strokovnih znanj v skladu s programom in načrti letalskega usposabljanja;

-

preučevanje letalskih predpisov in navodil o letenju ter organizaciji letalskega usposabljanja v Slovenski vojski;

-

preučevanje predpisov;

-

analizo pridobljenih izkušenj predhodno izvršenega letenja (učenje iz izkušenj);

-

pripravo letalskih kart in preučevanje področja načrtovanega letalskega usposabljanja;

-

vzdrževanje psihofizične pripravljenosti;

-

vzdrževanje veljavnosti letalskih licenc, izkazov letalske usposobljenosti in pooblastil;

-

preverjanje izurjenosti vsakega posameznega člana posadke.

68. člen

(predhodna priprava posadke)

(1)

Predhodna priprava posadke obsega posamično in skupno pripravo.

(2)

Posamična priprava obsega:

Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov

Časovnica