Odločba o ugotovitvi, da je bil peti odstavek 55. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo v neskladju z Ustavo

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 100-4259/2011, stran 13271 DATUM OBJAVE: 9.12.2011

RS 100-4259/2011

4259. Odločba o ugotovitvi, da je bil peti odstavek 55. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo v neskladju z Ustavo

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Višjega delovnega in socialnega sodišča, na seji 1. decembra 2011

o d l o č i l o:

Peti odstavek 55. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08 in 4/10) je bil v neskladju z Ustavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.

Višje delovno in socialno sodišče (v nadaljevanju predlagatelj) zahteva oceno ustavnosti petega odstavka 55. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK). Pojasnjuje, da je na podlagi 156. člena Ustave in prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) prekinilo postopek odločanja o pritožbi tožnice, zaposlene v javnem zavodu na področju kulture, zaradi plačila odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Po mnenju predlagatelja naj bi izpodbijana določba na ustavno nedopusten način neenako obravnavala zaposlene v javnih zavodih na področju kulture glede pravice do odpravnine v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z javnimi uslužbenci, za katere velja Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08 – v nadaljevanju ZJU), oziroma z delavci, za katere velja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07 – v nadaljevanju ZDR). Predlagatelj navaja, da niti ZDR niti ZJU ne omejujeta pravice do odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z možnostjo delavca do upokojitve. Za takšno razlikovanje naj ne bi bilo stvarnih in razumnih razlogov, zato naj bi bila izpodbijana ureditev v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Predlagatelj zatrjuje tudi neskladje izpodbijane določbe z 12. členom Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Uradni list SFRJ, MP, št. 4/84, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Unesca, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij MOD, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb, Uradni list RS, št. 54/92, MP, št. 15/92 – v nadaljevanju Konvencija MOD št. 158), ki odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot oblike varstva dohodka v primeru prenehanja delovnega razmerja ne pogojuje z izpolnjevanjem pogojev za upokojitev. Izpodbijana določba naj bi zato zmanjševala obseg pravic, ki jih delavcem priznava ratificirani mednarodni sporazum. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano določbo razveljavi.