Nalaganje dokumenta...
Uredba o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 17-311/2023, stran 995 DATUM OBJAVE: 10.2.2023
RS 17-311/2023
311. Uredba o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22 in 130/22 – ZPOmK-2) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O
o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
l. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba določa neposredna plačila, in sicer osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost, dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost, dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, shemo za podnebje in okolje in dobrobit živali ter vezano dohodkovno podporo iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 odobrenega z Izvedbenim sklepom Komisije št. C(2022) 7574 z dne 28. 10. 2022 o odobritvi strateškega načrta SKP za obdobje 2023-2027 za Slovenijo za podporo Unije, ki se financira iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: strateški načrt SKP 2023-2027) za izvajanje:
1.
Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L št. 193 z dne 30. 7. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU, Euratom) 2022/2434 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, kar zadeva določitev diverzificirane strategije financiranja za splošno metodo najemanja posojil (UL L št. 319 z dne 13. 12. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1046/EU);
2.
Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/648 z dne 15. februarja 2022 o spremembi Priloge XI k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta glede zneska podpore Unije za vrste intervencij za razvoj podeželja v proračunskem letu 2023 (UL L št. 119 z dne 21. 4. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);
3.
Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1408 z dne 16. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede izplačevanja predplačil za nekatere ukrepe in podporne ukrepe iz uredb (EU) 2021/2115 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 216 z dne 19. 8. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2116/EU);
4.
Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2021/2289 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o predstavitvi vsebine strateških načrtov SKP in elektronskem sistemu za varno izmenjavo informacij (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 463; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/2289/EU);
5.
Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2290 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil o metodah za izračun skupnih kazalnikov učinka in rezultatov iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 486; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/2290/EU);
6.
Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 52; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/126/EU);
7.
Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1172 z dne 4. maja 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema skupne kmetijske politike ter uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 12; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/1172/EU);
8.
Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1173 z dne 31. maja 2022 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 23; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2022/1173/EU).
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
za območja:
a)
gorsko območje je gorsko območje, kakor je opredeljeno s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
b)
območje z omejenimi dejavniki je območje z omejenimi dejavniki, kakor je opredeljeno s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
2.
kmetijska dejavnost je v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/2115/EU:
a)
proizvodnja, reja ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, pašo, vzrejo živali in kmetijsko rejo živali, ali
b)
vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev, in sicer:
-
katerikoli agrotehnični ukrep, ki preprečuje semenitev plevelov; agrotehnični ukrepi vključujejo najmanj plitko obdelavo tal ali košnjo ornih površin preden rastline semenijo, kadar gre za orno zemljišče,
-
košnja vsaj enkrat letno do 15. oktobra tekočega leta in obrezovanje trajnih rastlin na način, da ohranijo proizvodni potencial, kadar gre za trajne nasade,
-
košnja vsaj enkrat letno do 15. oktobra tekočega leta, kadar gre za trajno travinje, ali vsaj enkrat do 15. oktobra naslednjega leta, kadar gre za trajno travinje, pomembno za ohranjanje kvalifikacijskih travniških habitatnih tipov in kvalifikacijskih vrst območij Natura 2000 in ohranjanje travnikov, ki so vrstno raznoliki in pestri, za kar se šteje trajno travinje, za katero se v skladu z uredbo, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, v tekočem letu uveljavlja intervencijo »Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila Biotska raznovrstnost in krajina« v okviru operacij »Posebni traviščni habitati«, »Traviščni habitati metuljev«, »Steljniki«, »Mokrotni traviščni habitati«, »Ohranjanje mokrišč in barij«, »Suhi kraški travniki in pašniki«, »Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov« in »Ohranjanje suhih travišč« ter intervencijo »Plačila Natura 2000« ter intervencija »Testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih« in mokrišča in šotišča, določena pri standardu DKOP 2 iz uredbe, ki ureja pogojenost;
3.
kmetijska površina v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/2115/EU pomeni površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajno travinje ali trajni nasad, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom na površinah. Kmetijsko-gozdarski sistem na površinah pomeni kmetijsko površino, na kateri raste do 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves ali grmov na hektar ali površino z več kot 50 posamičnimi samoniklimi gozdnimi drevesi ali grmi na hektar, ki je v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč zajeto kot 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;
4.
orno zemljišče iz prejšnje točke pomeni kmetijsko površino, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, pa so neobdelana, vključno s površinami pod praho, v skladu z 31. in 70. členom Uredbe 2021/2115/EU ali standardom DKOP 8 iz Priloge III k Uredbi 2021/2115/EU, ne glede na to, ali gre za zemljišče pod rastlinjaki ali s pritrjeno ali premično zaščito. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 dreves na hektar, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami, kot so žive meje in drevoredi. Orno zemljišče je prijavljeno v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1100 – njiva, 1131 – začasni travnik, 1150 – njiva za rejo polžev, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi, 1190 – rastlinjak, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, le kadar je namenjen pridelavi jagod, 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi;
5.
trajni nasad iz 3. točke tega člena pomeni kmetijsko površino z nasadom rastlin, ki niso vključene v kolobar in niso trajno travinje, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočimi panjevci, če je znotraj površine sadovnjakov do vključno 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves na hektar, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami, kot so žive meje in drevoredi. Intenzivni sadovnjaki se ne štejejo za kmetijsko-gozdarski sistem. Trajni nasad je prijavljen v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, razen za pridelavo jagod, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če ne izpolnjuje pogoja iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23), 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi, razen tistih, na katerih so hitro rastoči panjevci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz druge alineje te točke. Pri tem se kot:
-
drevesnice, kamor ne štejejo plantaže gozdnega drevja, upoštevajo naslednje površine mladih olesenelih (lesnatih) rastlin na prostem, ki se gojijo za razsaditev: trsnice in matičnjaki, sadne drevesnice in jagodičevje, drevesnice okrasnega drevja, gozdne drevesnice, brez gozdnih drevesnic v gozdu za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva in sadike drevja in grmovja za zasaditev v vrtovih, parkih, ob cestah in na brežinah (na primer živa meja, vrtnice in drugo okrasno grmičevje, okrasni iglavci), vedno vključno z njihovimi podlagami in sadikami,
-
hitro rastoči panjevec upoštevata vrba (Salix spp.) in topol (Populus spp.), pri katerih je najdaljša obhodnja pet let in minimalno gostota znaša 3.333 dreves na hektar kmetijskih zemljišč;
6.
trajno travinje iz 3. točke tega člena pomeni kmetijsko površino, ki se uporablja za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva. Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 posamičnih gozdnih dreves na hektar ali tolikšno število dreves, katerih pokrovnost drevesnih krošenj je manjša od 75 %, pri čemer se sadna drevesa ne štejejo. Površina, porasla s travinjem, na kateri rastejo posamična gozdna drevesa, se redno, vsaj enkrat letno popase oziroma pokosi skladno z definicijo za vzdrževanje. K trajnemu travinju štejemo tudi trajno travinje z razpršenimi neupravičenimi elementi, kot so grmičevje oziroma drevesa, ki niso krajinske značilnosti za namen pogojenosti ali pa predstavljajo gozdna drevesa nad dovoljenih 50 gozdnih dreves, ter skale, kamni, ob upoštevanju, da še naprej prevladujejo trave in druge zelene krmne rastline. Površina se določi z uporabo proporcionalnega sistema znižanja neupravičenih elementov za 0–50 % sorazmerno z deležem teh elementov v upravičeni površini. Trajno travinje je prijavljeno v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoj iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23), 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi. Pri tem:
-
so trave ali druge zelene krmne rastline iz prejšnjega odstavka te točke v skladu z drugim pododstavkom točke c) tretjega odstavka 4. člena Uredbe 2021/2115/EU trave, razen če so namenjene pridelavi semen, travno-deteljne mešanice in deteljno-travne mešanice ter druge zelene krmne rastline, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike, ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne,
-
se za namen spremljanja kolobarja iz te točke in 5. točke tega člena upoštevata glavni posevek in posevek, ki je prisoten po glavnem posevku v tekočem letu;
7.
upravičen hektar:
a)
upravičen hektar v skladu s 4. točko pod (a) 4. člena Uredbe 2021/2115/EU je vsaka kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za kmetijske dejavnosti ali ki se, kadar se površina uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti nosilca kmetijskega gospodarstva, v obdobju vegetacije uporablja za nekmetijsko dejavnost za obdobje, ki v tekočem letu ni daljše od 30 dni, oziroma se kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti kljub več kot 30 dnem lahko šteje za upravičeno, če nosilec kmetijskega gospodarstva dokaže, da se kmetijske dejavnosti lahko izvajajo, ne da bi jih znatno ovirali intenzivnost, narava, trajanje in časovni razpored nekmetijskih dejavnosti. Ta občasna nekmetijska raba mora biti časovno omejena, ne sme povzročiti uničenja vegetacijske odeje, razen v primeru, da je uničenje vegetacijske odeje posledica priprave zemljišča za izboljšanje kmetijske dejavnosti, ali ogrožati skladnosti z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji na kmetijski površini. Dopušča se kmetijska raba vsako drugo leto, kot je določeno v tretji alineji 2. točke pod b) tega člena,
b)
kot upravičen hektar se štejejo tudi krajinske značilnosti na vseh vrstah kmetijskih površin, razen trajnega travinja z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, ki obsegajo največ 100 m2 ali so široke največ 2 m. V primeru osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost, dopolnilne prerazporeditvene dohodkovne podpore za trajnostnost in dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete se v skladu s 4. točko pod (b) 4. člena Uredbe 2021/2115/EU kot upravičen hektar šteje tudi vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki ima krajinske značilnosti, za katere velja obveznost ohranjanja na podlagi standarda DKOP 8 iz uredbe, ki ureja pogojenost, in vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za doseganje minimalnega deleža ornega zemljišča, namenjenega za neproizvodne površine in elemente, vključno z neobdelanimi zemljišči, na podlagi standarda DKOP 8 iz uredbe, ki ureja pogojenost,
c)
površina, na kateri se prideluje konoplja, se v skladu s 4. točko pod (c) 4. člena Uredbe 2021/2115/EU šteje kot upravičen hektar le v primeru, da vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah konoplje ne presega 0,3 %. Nadalje se površina, na kateri se predeluje konoplja oziroma vrtni mak, šteje kot upravičen hektar, če je nosilec kmetijskega gospodarstva pridobil dovoljenje za gojenje konoplje oziroma dovoljenje za gojenje vrtnega maka v skladu z uredbo, ki ureja pogoje za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje oziroma vrtnega maka,
č)
površine se štejejo za upravičene hektarje, če ustrezajo opredelitvi upravičenega hektarja v celotnem koledarskem letu, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin,
d)
upravičen hektar je na razpolago nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki se vpiše v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva in ima zanj pravico do uporabe v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
8.
sheme za podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: SOPO) so sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali iz 31. člena Uredbe 2021/2115/EU.
3. člen
(letna nacionalna zgornja meja za neposredna plačila in okvirna dodeljena finančna sredstva za posamezne intervencije neposrednih plačil)
(1)
Letna nacionalna zgornja meja, določena v Prilogi IX Uredbe 2021/2115/EU, se v skladu s 101. členom Uredbe 2021/2115/EU in strateškim načrtom SKP 2023–2027 razdeli na naslednja okvirno dodeljena letna finančna sredstva:
-
za osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost pred uporabo petega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2115/EU do 82.890.238,77 eura;
-
v skladu s prvim in drugim odstavkom 98. člena in z drugim pododstavkom prvega odstavka 29. člena Uredbe 2021/2115/EU za dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost do 6.576.502,60 eura oziroma po uporabi petega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2115/EU do 7.774.811,11 eura;
-
v skladu s prvim odstavkom 95. člena Uredbe 2021/2115/EU za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete do 1.972.950,43 eura;
-
v skladu s prvim in drugim odstavkom 97. člena Uredbe 2021/2115/EU za podporo za SOPO do 20.360.852,05 eura;
-
v skladu s prvim in tretjim odstavkom 96. člena Uredbe 2021/2115/EU za vezano dohodkovno podporo do 19.729.507,80 eura.
(2)
Za posamezne intervencije neposrednih plačil iz prvega odstavka tega člena se sredstva, razen v primeru uporabe predplačil iz točke (a) drugega odstavka 44. člena Uredbe 2021/2116/EU, izplačajo v času od 1. januarja tekočega leta do 30. junija po letu, ko je vložena zbirna vloga v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge. Sredstva se izplačujejo v dveh obrokih.
(3)
Razen za vezano dohodkovno podporo se skupni znesek izplačanih sredstev za posamezno intervencijo neposrednih plačil razlikuje od zneskov v prvem odstavku tega člena, ko se uporabi točka (a) tretjega odstavka 101. člena Uredbe 2021/2115/EU.
(4)
Če se skupni znesek za SOPO in vezano dohodkovno podporo iz prvega odstavka tega člena ne preseže, se skupni znesek izplačanih sredstev za posamezne sheme SOPO iz 23. člena te uredbe ali vezane dohodkovne podpore iz 37. člena te uredbe lahko razlikuje od skupnih zneskov, določenih za posamezno shemo oziroma vezano dohodkovno podporo, če se uporabi točka (a) tretjega odstavka 101. člena Uredbe 2021/2115/EU in če učinek v obliki ugotovljenih enot za posamezno intervencijo vezane dohodkovne podpore presega ali ne dosega načrtovanega učinka iz strateškega načrta SKP 2023–2027.
4. člen
(načrtovani zneski na enoto za intervencije neposrednih plačil)
(1)
V skladu z drugim odstavkom 102. člena Uredbe 2021/2115/EU se za vse vrste intervencij v obliki neposrednih plačil določi načrtovani znesek na enoto ter najvišji in najnižji načrtovani zneske na enoto.
(2)
Realiziran znesek na enoto je lahko nižji od načrtovanega zneska na enoto ali najnižjega načrtovanega zneska na enoto, kadar je tak znesek določen, da se zagotovi upoštevanje letnih finančnih sredstev za neposredna plačila za Slovenijo iz Priloge IX Uredbe 2021/2115/EU. Realiziran znesek na enoto je enak najvišjemu načrtovanemu znesku na enoto, kadar realizirani učinki v obliki ugotovljenih enot ne dosegajo načrtovanih učinkov.
(3)
Pri intervenciji SOPO je najvišji načrtovani znesek na enoto izračunan v skladu s točko (b) sedmega odstavka 31. člena Uredbe 2021/2115/EU in je enak najvišjemu znesku, izračunanem v skladu z modelnim izračunom, ki temelji na dodatnih stroških in izpadu dohodka zaradi prevzetih obveznosti, razen v primeru shem iz 8. in 9. točke 23. člena te uredbe, kjer je najvišji načrtovani znesek izračunan v skladu s točko (a) sedmega odstavka 31. člena Uredbe 2021/2115/EU.
5. člen
(vlagatelj za neposredna plačila)
(1)
Vlagatelj zahtevkov za neposredna plačila je nosilec kmetijskega gospodarstva.
(2)
Nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, vloži zbirno vlogo z zahtevki za:
1.
osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost – ODPT iz 9. člena te uredbe;
2.
dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost – DPDPT iz 11. člena te uredbe;
3.
dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete – MK iz 13. člena te uredbe;
4.
podporo za shemo ekstenzivno travinje – EKST iz 24. člena te uredbe;
5.
podporo za shemo tradicionalna raba travinja – TRT iz 25. člena te uredbe;
6.
podporo za shemo gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak – NIZI iz 26. člena te uredbe;
7.
podporo za shemo dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP – INHIBIT in KRMDOD iz 27. člena te uredbe;
8.
podporo za shemo naknadni posevki in podsevki – NPP iz 28. člena te uredbe;
9.
podporo za shemo ozelenitev ornih površin prek zime – ZEL iz 29. člena te uredbe;
10.
podporo za shemo konzervirajoča obdelava tal – KONZ iz 30. člena te uredbe;
11.
podporo za shemo zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca – POŠK iz 31. člena te uredbe;
12.
podporo za shemo varstvo gnezd pribe – VGP iz 32. člena te uredbe;
13.
podporo za shemo uporaba le organskih gnojil za zagotavljanje dušika v trajnih nasadih – OGNTN iz 33. člena te uredbe;
14.
podporo za shemo ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih – BIORAZTN iz 34. člena te uredbe.
15.
vezano dohodkovno podporo za rejo drobnice 38. člena te uredbe;
16.
vezano dohodkovno podporo za rejo govedi iz 39. člena te uredbe;
17.
vezano dohodkovno podporo za krave dojilje iz 40. člena te uredbe;
18.
vezano dohodkovno podporo za mleko v gorskih območjih iz 41. člena te uredbe;
19.
vezano dohodkovno podporo za beljakovinske rastline iz 42. člena te uredbe.
6. člen
(splošni pogoji za upravičenost do neposrednih plačil)
(1)
Neposredna plačila prejme vlagatelj, ki:
-
izvaja kmetijsko dejavnost v skladu z 2. točko 2. člena te uredbe;
-
prijavi na zbirni vlogi najmanj 1 ha upravičenih hektarjev površin kmetijskega gospodarstva v skladu s prvim odstavkom 18. člena Uredbe 2021/2115/EU, pri čemer najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele, kot je opredeljena v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, znaša vsaj 0,1 ha in
-
izpolnjuje pogoj aktivnega kmeta in pogoje iz posameznih intervencij neposrednih plačil, ki jih uveljavlja na zbirni vlogi.
(2)
Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka, mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva, ki vlaga zahtevke za podporo za rejo drobnice iz 38. člena te uredbe, podporo za rejo govedi iz 39. člena te uredbe, podporo za krave dojilje iz 40. člena te uredbe ali podporo za mleko v gorskih območjih iz 41. člena te uredbe in ne izpolnjuje pogoja iz druge alineje prejšnjega odstavka, v skladu z drugim odstavkom 18. člena Uredbe 2021/2115/EU upravičen do skupnega zneska neposrednih plačil, ki naj bi mu bil izplačan v danem koledarskem letu pred uporabo upravnih sankcij iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, in sicer najmanj 100 eurov.
(3)
Nosilec kmetijskega gospodarstva se šteje za aktivnega kmeta, če je za preteklo leto njegov odobreni znesek neposrednih plačil, po upoštevanju sankcij, znašal manj kot 5.000 eurov.
(4)
Za aktivnega kmeta se lahko šteje tudi nosilec kmetijskega gospodarstva, čigar odobreni znesek neposrednih plačil za preteklo leto je znašal več kot 5.000 eurov neposrednih plačil, če opravlja vsaj minimalno raven kmetijske dejavnosti, ki jo dokaže z enim od naslednjih meril:
-
obvezna vključenost v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje kot kmet,
-
obtežba živali na njegovem kmetijskem gospodarstvu je najmanj 0,2 glave velikih živali (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) na ha kmetijskih zemljišč v uporabi,
-
orna zemljišča oziroma trajni nasadi predstavljajo več kot polovico kmetijskih površin na kmetijskem gospodarstvu,
-
prihodki nosilca kmetijskega gospodarstva iz kmetijske dejavnosti predstavljajo vsaj eno tretjino prihodkov nosilca kmetijskega gospodarstva iz nekmetijskih dejavnosti,
-
ima v lasti kmetijsko mehanizacijo ali pa je izvedel plačilo storitve za kmetijska opravila,
-
izkazuje pomemben prispevek k varovanju okolja v obliki vključitve večine površin kmetijskega gospodarstva v intervencije kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila – naravni viri, kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina in ekološko kmetovanje, biotično varstvo rastlin, operacije lokalne sorte znotraj intervencije lokalne pasme in sorte, ter intervenciji biotično varstvo rastlin ali plačila Natura 2000 iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.
(5)
Za izpolnjevanje merila iz prve alineje prejšnjega odstavka se upošteva obvezna vključenost nosilca kmetijskega gospodarstva v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje kot kmet od 1. januarja do 30. novembra tekočega leta.
(6)
Za izpolnjevanja merila iz druge alineje četrtega odstavka tega člena se pri izračunu obtežbe upošteva podatke o številu goveda, ki jih agencija prevzame iz Centralnega registra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) po stanju na dan 1. februar tekočega leta in na štiri reprezentativno izbrane datume, ki jih določi agencija in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi. Za druge rejne živali agencija prevzame podatke o številu posameznih vrst in kategorij na dan 1. februar tekočega leta iz Evidence rejnih živali, določene v pravilniku, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali). Pri tem se za drobnico dodatno upoštevajo še podatki o številu drobnice, ki jih agencija prevzema iz Centralnega registra drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD) po stanju na štiri reprezentativno izbrane datume, ki jih določi agencija in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi. Za prašiče pitance in perutnino, ki se redijo v turnusih, se pri izračunu obtežbe upoštevajo podatki o povprečnem številu živali v turnusu in skupno število dni vseh turnusov iz evidence rejnih živali.
(7)
Ne glede na prejšnji odstavek se za planino oziroma skupni pašnik za izpolnjevanje merila iz druge alineje četrtega odstavka tega člena upoštevajo podatki o številu živali posameznih vrst in kategorij, ko so živali na paši, iz »Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik« iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto oddaje zbirne vloge, na dan 1. julij in glede na podatke iz CRG in CRD. V obdobju, ko so živali na paši na planini ali skupnem pašniku na drugem kmetijskem gospodarstvu, se za izračun obtežbe pri merilu iz druge alineje četrtega odstavka tega člena za te živali upošteva, da zmanjšujejo število živali na osnovnem kmetijskem gospodarstvu iz šestega odstavka tega člena. Za izračun obtežbe pri ostalih intervencijah neposrednih plačil pa se za te živali upošteva, da ne zmanjšujejo število živali na osnovnem kmetijskem gospodarstvu iz šestega odstavka tega člena.
(8)
Obtežba iz druge alineje četrtega odstavka tega člena se izračuna na način, kot je določen v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Pri tem se upošteva celotna kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki izpolnjuje pogoje iz druge alineje prvega odstavka tega člena.
(9)
Za izpolnjevanje merila iz tretje alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva glavni posevek, ki ga je prijavil nosilec kmetijskega gospodarstva na geoprostorskem obrazcu v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(10)
Za izpolnjevanje merila iz četrte alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva izkaz poslovnega izida iz letnega poročila oziroma revidiranega letnega poročila ali izdani računi in druge knjigovodske evidence za ugotavljanje skupnega letnega prihodka in letnega prihodka iz kmetijske dejavnosti v zadnjem obračunskem letu. Nosilec kmetijskega gospodarstva poleg dokazil iz prejšnjega stavka tega odstavka izpolni tudi obrazec Skupna vrednost prihodkov iz kmetijske dejavnosti in nekmetijske dejavnosti, ki je kot Priloga 3 sestavni del te uredbe.
(11)
Za namene merila iz četrte alineje četrtega odstavka tega člena so prihodki iz kmetijskih dejavnosti tisti, ki jih je nosilec na svojem kmetijskem gospodarstvu prejel iz kmetijske dejavnosti v smislu 2. točke drugega člena te uredbe, vključno s podporo Unije v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter vsako nacionalno pomočjo, dodeljeno za kmetijske dejavnosti. Prihodki kmetijskega gospodarstva iz predelave kmetijskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47) se štejejo kot prihodki iz kmetijskih dejavnosti pod pogojem, da predelani proizvodi ostanejo v lasti nosilca kmetijskega gospodarstva in da je rezultat predelave drug kmetijski proizvod iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47). Vsi drugi prihodki se obravnavajo kot prihodki iz nekmetijskih dejavnosti.
(12)
Za izpolnjevanje merila o lastništvu kmetijske mehanizacije iz pete alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva, če je nosilec kmetijskega gospodarstva lastnik kolesnega traktorja vsaj 30 dni v obdobju od 1. januarja do 30. junija tekočega leta in je hkrati vpisan v evidenco registriranih vozil, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja motorna vozila.
(13)
Agencija po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje merila iz prejšnjega odstavka na naslednji način:
a)
do 15. julija tekočega leta pošlje seznam nosilcev kmetijskih gospodarstev s povezovalnim znakom EMŠO oziroma v primeru nosilcev kmetijskih gospodarstev pravnih oseb in samostojnih podjetnikov s povezovalnim znakom matična številka na Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: MZI);
b)
MZI agenciji do 1. septembra tekočega leta posreduje podatke iz evidence registriranih vozil o lastništvu vozil kolesnega traktorja ter obdobju registracije teh vozil.
(14)
Za izpolnjevanje merila o plačilu storitve za kmetijska opravila iz pete alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva račun izvajalca za opravljeno kmetijsko storitev. Prav tako je storitev za kmetijska opravila morala biti opravljena na vsaj 50 % kmetijskih površin kmetijskega gospodarstva in za ta namen mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi podatke o plačilu storitve za kmetijska opravila na obrazcu Evidenca o opravljeni kmetijski storitvi, ki je kot Priloga 4 sestavni del te uredbe.
(15)
Kot račun izvajalca za opravljeno storitev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo računi, ki so izdani v obdobju od 1. januarja do vključno 15. oktobra tekočega leta v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost.
(16)
Za izpolnjevanje merila iz šeste alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva vključitev vsaj 50 % površin kmetijskega gospodarstva v naštete intervencije. Pri tem se upošteva stanje zahtevkov na geoprostorskem obrazcu na dan, ki je kot zadnji določen za spremembe in umike zahtevkov v skladu z uredbo, ki določa izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(17)
Odstotek iz prejšnjega odstavka je lahko dosežen s seštevkom več naštetih intervencij v šesti alineji četrtega odstavka tega člena, vendar ne na isti površini.
(18)
Agencija preveri izpolnjevanje merila iz prve, druge, tretje in šeste alineje četrtega odstavka tega člena po uradni dolžnosti.
(19)
Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki dokazuje minimalno raven kmetijske dejavnosti iz četrte alineje četrtega odstavka tega člena ali z izvedeno kmetijsko storitvijo iz pete alineje četrtega odstavka tega člena pošlje dokazila za izpolnjevanje teh meril agenciji do 31. decembra tekočega leta.
7. člen
(znesek neposrednih plačil za preteklo leto za aktivnega kmeta)
(1)
Znesek neposrednih plačil iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena je odobreni znesek neposrednih plačil do katerega je bil nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen v skladu s to uredbo in Uredbo 2021/2115/EU oziroma, če je preteklo leto iz tretjega in četrtega odstavka tega člena leto 2022, do katerih je bil upravičen v skladu z uredbo, ki ureja sheme neposrednih plačil za obdobje 2014–2020 in Uredbo 1307/2013/EU, po upoštevanju upravnih sankcij.
(2)
V primeru, da je bil med preteklim letom iz prejšnjega odstavka in tekočim letom izveden prenos celotnega kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo in uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, se kot odobreni znesek neposrednih plačil za trenutnega nosilca kmetijskega gospodarstva upošteva podatek o odobrenem znesku neposrednih plačil po upoštevanju upravnih sankcij prejšnjega nosilca kmetijskega gospodarstva v preteklem letu.
(3)
Če nosilec kmetijskega gospodarstva ni predložil zahtevka za neposredna plačila v preteklem letu, se njegov skupni znesek neposrednih plačil iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena določi tako, da se pomnoži število upravno preverjenih površin, ki so v skladu z drugo alinejo prvega odstavka prejšnjega člena velikosti površine vsaj 0,1 ha, na geoprostorskem obrazcu na dan, ki je kot zadnji določen za spremembe in umike zahtevkov v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencije kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge z nacionalnim povprečjem plačila neposredne podpore na hektar za preteklo leto.
(4)
Nacionalno povprečno plačilo neposredne podpore na hektar iz prejšnjega odstavka tega člena se določi tako, da se nacionalna zgornja meja, določena v Prilogi IX Uredbe 2021/2115/EU za preteklo leto oziroma v Prilogi II Uredbe 1307/2013/EU, če je preteklo leto, leto 2022, deli s skupnim številom vseh upravičenih hektarjev za preteklo leto, ki so v skladu z drugo alinejo prvega odstavka prejšnjega člena velikosti površine vsaj 0,1 ha.
8. člen
(kontrolni sistem)
(1)
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu agencija) v skladu s 60. členom Uredbe 2021/2116/EU in 36. členom Uredbe 2018/1046/EU vzpostavi kontrolni sistem, katerega namen je, da se podpora dodeli upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje za podpore iz naslova neposrednih plačil iz te uredbe, da so kršitelji pravil sankcionirani in da se neupravičeno dodeljeni zneski izterjajo.
(2)
Kontrolni sistem iz prejšnjega odstavka je sestavljen iz postopkov upravnih pregledov, postopkov pregledov na kraju samem in drugih preverjanj, s katerimi je mogoče ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev v zadevah neposrednih plačil pomembna. Za preverjanje izpolnjevanja splošnih in specifičnih pogojev za odobritev podpore iz naslova neposrednih plačil ter dejstev in okoliščin, ki so pomembna za uvedbo upravnih sankcij, agencija uporablja integrirani sistem iz 65. in 66. člena Uredbe 2021/2116/EU. Agencija ugotovi dejansko stanje tudi z drugimi dokazi, v skladu z določbami te uredbe.
II. OSNOVNA DOHODKOVNA PODPORA ZA TRAJNOSTNOST
9. člen
(osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost)
(1)
Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost se kot enotno plačilo odobri vsako leto za vsak upravičeni hektar iz 7. točke 2. člena te uredbe, ki ga je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil v zbirni vlogi za leto vložitve zbirne vloge in je vpisan v RKG na dan, ki je določen kot zadnji datum za oddajo zbirne vloge v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(2)
Ugotovljena površina upravičenih hektarjev kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka znaša najmanj 1 ha, pri čemer najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele, kot je opredeljena v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, znaša vsaj 0,1 ha.
(3)
Načrtovani znesek na enoto znaša 184,20 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 168,00 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 200,00 eura na ha.
(4)
Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto tako, da se skupno število upravičenih hektarjev za dohodkovno podporo za trajnostnost pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so okvirna dodeljena finančna sredstva iz prve alineje prvega odstavka 3. člena te uredbe presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
10. člen
(postopno zniževanje plačil)
V skladu z drugim pododstavkom drugega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2115/EU se nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki mu je za leto vložitve zbirne vloge odobreno za osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost po uporabi upravnih sankcij iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge več kot 60.000 eurov, ta znesek po tranšah zniža na naslednji način:
-
v tranši več kot 60.000 do vključno 160.000 eurov za 35 %.
-
v tranši več kot 160.000 do vključno 260.000 eurov za 45 %.
-
v tranši več kot 260.000 do vključno 360.000 eurov za 55 %.
-
v tranši več kot 360.000 eurov za 65 %.
III. DOPOLNILNA PRERAZPOREDITVENA DOHODKOVNA PODPORA ZA TRAJNOSTNOST
11. člen
(pogoji)
(1)
Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost se dodeli na upravičeni hektar za prvih 8,2 ha površin nosilcem kmetijskega gospodarstva, ki so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz 9. člena te uredbe.
(2)
Pri tem se za doseganje 8,2 ha površin iz prejšnjega odstavka upoštevajo ugotovljeni upravičeni hektarji nosilca kmetijskega gospodarstva pri dohodkovni podpori za trajnostnost, ki niso podvrženi upravnim sankcijam iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge. Upravičene hektarje, ki so podvrženi upravnim sankcijam, se upošteva le v primeru, če meja 8,2 ha ni izpolnjena s hektarji brez upravnih sankcij.
(3)
Načrtovani znesek na enoto znaša 27,38 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 21,90 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 35,59 eura na ha.
(4)
Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto tako, da se skupno število upravičenih hektarjev za dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost, upoštevaje mejo iz prvega odstavka tega člena in prerazporeditev sredstev po uporabi petega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2115/EU, pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so okvirna dodeljena finančna sredstva iz druge alineje prvega odstavka 3. člena te uredbe presežena ali neporabljena se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
IV. DOPOLNILNA DOHODKOVNA PODPORA ZA MLADE KMETE
12. člen
(definicija mladega kmeta)
(1)
Za mladega kmeta v skladu s šestim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/2115/EU se šteje fizična ali pravna oseba, ki je vodja kmetijskega gospodarstva, ni starejši od 40 let ter ima potrebno znanje in spretnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti, za kar se šteje najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.
(2)
Za vodjo kmetijskega gospodarstva iz prejšnje točke tega člena se šteje:
a)
v primeru nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je pravna oseba, družbenik enoosebne družbe, ki je tudi poslovodja te enoosebne gospodarske družbe;
b)
v primeru nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je fizična oseba, je samostojni podjetnik (s.p.), ki je registriran skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21), (v nadaljnjem besedilu: ZGD-1), ali fizična oseba, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(3)
Kot delovne izkušnje na kmetijskem gospodarstvu iz prvega odstavka tega člena se štejejo:
1.
vsaj tri leta vključenost v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje kot kmet v skladu s 17. členom ali petim odstavkom 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) ter 7. točko prvega odstavka v povezavi s prvo alinejo četrtega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS in 141/22 – ZNUNBZ; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ). To opredeljujejo šifre zavarovalnih podlag 051, 052 ali 007, vendar v primeru 007, skupaj z 064 ali 065, in tudi naštete šifre, 051, 052 in 007, v kombinaciji s šifro 072, ali
2.
članstvo na kmetijskem gospodarstvu, ki se ugotavlja na podlagi podatkov v RKG, ali
3.
izkušnje iz opravljanja kmetijske dejavnosti, kar mladi kmet dokazuje z:
-
izjavo fizične osebe, ki je bila v času pridobivanja izkušenj mladega kmeta nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je mladi kmet te izkušnje pridobil. To izjavo lahko poda le oseba, ki je bila najmanj tri leta vpisana v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva. Obrazec »Izjava o pridobljenih delovnih izkušnjah iz kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu« je kot Priloga 1 sestavni del te uredbe;
-
ne glede na prejšnjo alinejo v primeru smrti fizične osebe, ki je bila nosilec na kmetijskem gospodarstvu v času pridobivanja izkušenj mladega kmeta, lahko izjavo poda novi nosilec, ki to postane v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, če novi nosilec ni mladi kmet, ali oseba, ki je bila v času pridobivanja izkušenj solastnik zadevnega kmetijskega gospodarstva, če solastnik ni mladi kmet.
13. člen
(mladi kmetje)
(1)
Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete je letno enotno plačilo na upravičen hektar, ki se odobri mladim kmetom, ki so upravičeni do dohodkovnega plačila za trajnostnost iz 9. člena te uredbe, v enakem številu upravičenih hektarjev kot za osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost, in ki v letu prve oddaje zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete niso starejši od 40 let ter v skladu s 30. členom Uredbe 2021/2115/EU prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo kot njegovi nosilci v letu prve predložitve zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete ali so ga vzpostavili v petih letih pred prvo predložitvijo zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete iz tega člena.
(2)
Kot prva vzpostavitev kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje prvi vpis fizične osebe kot nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG, ki je v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena te uredbe vodja kmetijskega gospodarstva, ali, v primeru pravne osebe, prvi vpis kot edini družbenik in hkrati poslovodja družbe v obliki pravne osebe z enim družbenikom v sodnem registru.
(3)
Kot ustrezno dokazilo za pravne osebe iz prejšnjega odstavka se upošteva akt o ustanovitvi kot ga zahteva zakon, ki ureja gospodarske družbe.
(4)
Če je kmetijsko gospodarstvo organizirano v obliki samostojnega podjetnika posameznika ali v obliki fizične osebe, se kot prva vzpostavitev kmetijskega gospodarstva iz drugega odstavka 30. člena Uredbe 2021/2115/EU šteje prvi vpis fizične osebe, ki je samostojni podjetnik posameznik, ali fizične osebe kot nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG.
(5)
Agencija preveri izpolnjevanje pogojev iz 1. in 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena na dan oddaje zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete.
(6)
Če nosilec kmetijskega gospodarstva po preveritvi iz prejšnjega odstavka ne izpolnjuje pogojev iz 1. ali 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena te uredbe, mora agenciji poslati izjavo iz prve alineje 3. točke tretjega odstavka prejšnjega člena. V primeru uporabe druge alineje 3. točke tretjega odstavka prejšnjega člena mora biti poleg izjave poslano tudi dokazilo o solastništvu.
(7)
Plačilo za mlade kmete se odobri mlademu kmetu za največ pet let. To obdobje se zmanjša za število let, ki so pretekla med letom prve vzpostavitve iz prvega odstavka tega člena in prve predložitve zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete.
(8)
Ne glede na drugi odstavek tega člena nosilec kmetijskega gospodarstva ni upravičen do plačila za mlade kmete, če je eden od prejšnjih nosilcev kmetijskega gospodarstva ali sam nosilec, kadar gre za pravne osebe, že prejel plačilo za mlade kmete v skladu z uredbo o shemah neposrednih plačil ali dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete v skladu s to uredbo.
(9)
Prejšnji odstavek se ne upošteva v primeru, da je eden od prejšnjih nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki je prejel podporo, umrl.
(10)
Ne glede na drugi odstavek tega člena pravna oseba ni upravičena do plačila za mlade kmete, če je predhodno že vpisana v sodni register kot večinski družbenik v kateri drugi gospodarski družbi, ki se ukvarja s kmetijstvom.
(11)
Upravičencem, ki do leta 2027 ne bodo zaključili največ petletnega obdobja upravičenosti do plačila za mlade kmete, se v skladu s tretjim odstavkom 30. člena Uredbe 2021/2115/EU s 1. januarjem 2028 zaključi upravičenost do dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete.
(12)
Največje število hektarjev na nosilca kmetijskega gospodarstva, za katero se izplača dohodkovna podpora za mlade kmete, znaša 90 ha.
(13)
Načrtovani znesek na enoto znaša 78,91 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 59,33 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 98,64 eura na ha.
(14)
Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za dohodkovno plačilo za mlade kmete, upoštevaje mejo iz enajstega odstavka tega člena, pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so okvirna dodeljena finančna sredstva iz tretje alineje prvega odstavka 3. člena te uredbe presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
V. INTERVENCIJA SHEME ZA PODNEBJE IN OKOLJE (SOPO)
1. oddelek SPLOŠNE DOLOČBE
14. člen
(namen intervencije)
Namen intervencije SOPO je vzpostaviti ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane ter varovanjem podnebja in okolja ter spodbuditi nosilce kmetijskih gospodarstev, da bi s kmetijskimi zemljišči gospodarili na način, ki zmanjšuje vplive kmetovanja na okolje ter prispeva k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam.
15. člen
(upravičenci)
(1)
Upravičenci do plačil za intervencijo SOPO so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se v skladu z 31. členom Uredbe 2021/2115/EU prostovoljno vključijo v izvajanje posamezne ali več shem intervencije SOPO ter izpolnjujejo obveznosti v času trajanja zahtev na upravičenem hektarju ali GVŽ na letni ravni in hkrati izpolnjujejo splošne pogoje do neposrednih plačil iz 6. člena te uredbe ter so v primeru shem iz 8. in 9. točke 23. člena te uredbe upravičeni do osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičen hektar za intervencijo SOPO ne šteje površina, ki je pripisana planini ali skupnemu pašniku.
16. člen
(prijava upravičenih hektarjev in velikost površine)
(1)
Za sheme iz 23. člena te uredbe se upoštevajo upravičeni hektarji, ki jih je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil v zbirni vlogi za leto vložitve zbirne vloge in so vpisani v RKG na dan, ki je določen kot zadnji datum za oddajo zbirne vloge v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(2)
Najmanjša površina kmetijske parcele, ki je določena z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge za izvajanje posamezne sheme v okviru intervencije SOPO, je 0,1 ha, na kmetijskem gospodarstvu pa mora biti v posamezno shemo v okviru intervencije SOPO vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin, razen za shemo iz 8. točke 23. člena te uredbe, kjer je lahko na kmetijsko gospodarstvo v shemo vključenih najmanj 0,1 ha kmetijskih površin.
17. člen
(zavrnitev zahtevka)
(1)
Če nosilec kmetijskega gospodarstva pri shemah intervencije SOPO iz te uredbe, ki jih je treba izvajati na kmetijski parceli s površino najmanj 0,1 ha, vloži zahtevek za manjšo kmetijsko parcelo, ki je določena z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, se zahtevek za to kmetijsko parcelo zavrne in se šteje, da ne gre za čezmerno prijavo, ter se ne uporabijo upravne sankcije iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(2)
Če nosilec kmetijskega gospodarstva pri shemah intervencije SOPO iz te uredbe, ki jih je treba izvajati na kmetijskem gospodarstvu s površino najmanj 0,3 ha, vloži zahtevek za manj površin, razen za shemo iz 8. točke 23. člena te uredbe v skladu z drugim odstavkom 16. člena te uredbe, se zahtevek za to površino zavrne in se šteje, da ne gre za čezmerno prijavo, ter se ne uporabijo upravne sankcije iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
18. člen
(evidence)
(1)
Nosilec kmetijskega gospodarstva mora pri izvajanju intervencije SOPO voditi evidenco o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri shemah iz 23. člena te uredbe na obrazcih evidenc o delovnih opravilih, dostopnih na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2)
Evidence o delovnih opravilih iz prejšnjega odstavka tega člena vključujejo evidence o delovnih opravilih za:
-
njivske površine za sheme iz 5., 6. in 7. točke 23. člena te uredbe;
-
intenzivne sadovnjake, oljčnike in vinograde za shemi iz 11. točke 23. člena te uredbe;
-
trajno travinje za shemi iz 1. in 2. točke 23. člena te uredbe;
-
za živali za shemo iz 4. točke 23. člena te uredbe.
(3)
Nosilec kmetijskega gospodarstva vodi evidence iz drugega odstavka tega člena za tiste površine, na katerih mora izvajati zahteve posamezne sheme SOPO, za katero odda zahtevek.
(4)
Evidence iz prvega odstavka tega člena in evidence iz tretjega in šestega odstavka 22. člena te uredbe se vodijo na predpisanih obrazcih v tiskani obliki ali kot dokument v elektronski obliki excel ali drugem enakovrednem urejevalniku preglednic.
(5)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se kot izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena šteje tudi vodenje evidenc v elektronski obliki, ki po vsebini in strukturi bistveno ne odstopa od elektronske oblike iz prejšnjega odstavka, kar pomeni, da je izpis dokumenta ali izvoz teh podatkov iz evidence primerljiv izpisu dokumenta ali izvozu podatkov iz evidenc iz prejšnjega odstavka.
(6)
Evidence iz prvega odstavka tega člena te uredbe ter evidence iz tretjega in šestega odstavka 22. člena te uredbe se preverjajo s pregledom na kraju samem in po potrebi tudi z drugimi upravnimi pregledi.
19. člen
(kombinacije)
(1)
Na isti površini se lahko izvaja več shem intervencije SOPO iz te uredbe.
(2)
Kombinacije iz prejšnjega odstavka so določene v Prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek se za shemi iz 5. in 6. točke 23. člena pri prekrivanju upošteva tehnična toleranca v velikosti 1 ar.