Odločba o razveljavitvi tretjega stavka drugega odstavka in tretjega stavka tretjega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju z odložnim rokom

1881. Odločba o razveljavitvi tretjega stavka drugega odstavka in tretjega stavka tretjega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju z odložnim rokom

Številka: U-I-294/12-20

Datum: 10. 6. 2015

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, zače­tem z zahtevo Varuha človekovih pravic, na seji 10. junija 2015

Tretji stavek drugega odstavka in tretji stavek tretjega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) se razveljavita.

Razveljavitev začne učinkovati eno leto po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Do drugačne zakonske ureditve oziroma najkasneje do izteka roka iz prejšnje točke mora biti zagotovljena sodna kontrola odvzema prostosti osebam, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost. Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, se sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda s privolitvijo njenega zakonitega zastopnika. V osmih dneh po njenem sprejemu v varovani oddelek mora dati socialnovar­stveni zavod sodišču predlog po postopku iz 75. člena Zakona o duševnem zdravju.

V primerih, v katerih so bile osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, v varovane oddelke sprejete na podlagi ureditve iz 1. točke izreka te odločbe in so v njih na dan objave te odločbe, mora dati socialnovarstveni zavod sodišču predlog po postopku iz 75. člena Zakona o duševnem zdravju v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Predlagatelj izpodbija drugi in tretji odstavek 74. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr) v delu, ki ureja postopek sprejema osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Meni, da je izpodbijana ureditev v neskladju s tretjim in četrtim odstavkom 5. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju: EKČP) ter 14., 19., 22. in 23. členom Ustave, ker osebi z odvzeto poslovno sposobnostjo v primeru sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda s privolitvijo njenega zakonitega zastopnika ne zagotavlja sodnega varstva. Poudarja, da izpodbijana ureditev osebi, ki ji je bila odvzeta po­slovna sposobnost, sploh ne omogoča sodelovanja v postopku sprejema v varovani oddelek. Sprejem osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, v varovani oddelek po 74. členu ZDZdr se namreč šteje za sprejem s privolitvijo, čeprav v sprejem privoli le zakoniti zastopnik. Pri tem ZDZdr tudi ne določa kakr­šnekoli oblike kontrole odločitve zakonitega zastopnika. Sodno varstvo naj bi bilo v teh primerih povsem izključeno. Takšna ureditev naj bi se pomembno razlikovala od predhodne ureditve po Zakonu o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in nasl. - v nadaljevanju: ZNP), ki je v 71. členu določal pridrža­nje osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, za pridržanje brez privolitve in ji zagotavljal sodni nadzor. Predlagatelj glede na navedeno meni, da je ZDZdr v primerjavi s prejšnjo uredi­tvijo močno poslabšal položaj teh oseb in jih izpostavil možnim zlorabam. Osebi, ki je v varovani oddelek sprejeta s privolitvijo njenega zakonitega zastopnika, bi morala biti zagotovljena pro­cesna jamstva iz tretjega in četrtega odstavka 5. člena EKČP. Ker to ni tako, naj bi bila izpodbijana ureditev v neskladju s 5. členom EKČP in z 8. členom Ustave. Predlagatelj meni tudi, da je izpodbijana ureditev v neskladju z 19. členom Ustave, saj gre za de facto odvzem prostosti oziroma za poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave) in ZDZdr ne določa postopka, v katerem bi ustrezen (sodni) organ po izvedenem dokaznem postopku odločil o predlogu za omejitev pravice do osebne svobode osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost. Tej osebi naj izpodbijana ureditev ne bi dajala niti osnovnih zagotovil, ki bi omogočala pošten in kontradiktoren postopek, tj. pravice do zagovornika in pravice, da se o njenem zdravstvenem stanju izreče izvedenec, ki ni (npr. pogodbeno) vezan na zavod, kjer bo oseba pridržana. Ta oseba naj bi bila tako postavljena v slabši položaj kot oseba, ki ji poslovna spo­sobnost ni odvzeta. Predlagatelj meni, da bi v primerih, ko gre za vprašanje osebne svobode posameznika, zakoniti zastopnik osebi z odvzeto poslovno sposobnostjo lahko le pomagal pri odločitvi, ne bi pa je smel pri izražanju takšne volje zastopati ali njeno voljo celo nadomestiti. Predlagatelj opozarja, da ta poseg v osebno svobodo ni z ničimer omejen, določena ni nikakršna kontrola. Namestitev v varovanem oddelku lahko prekliče le za­koniti zastopnik. Takšen poseg v osebno svobodo naj bi bil zato arbitraren in nesprejemljiv. Na potrebo po sodnem nadzoru v takšnih primerih naj bi izrecno opozorilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) v sodbah v zade­vah Shtukaturov proti Rusiji z dne 27. 3. 2008 in Stanev proti Bolgariji z dne 17. 1. 2012. Poleg tega različni pravni akti Sveta Evrope ter Konvencija o pravicah invalidov (Uradni list RS, št. 37/08, MP, št. 10/08 - v nadaljevanju: MKPI) določajo potrebo po zagotavljanju varstva človekovih pravic in dostojanstva oseb z duševnimi motnjami, zlasti tistih, ki so hospitalizirane ali zdra­vljene proti svoji volji. Izpodbijana ureditev naj bi bila tudi v ne­skladju s 23. členom Ustave, saj tej osebi ni zagotovljeno sodno varstvo glede zakonitosti njenega pridržanja. Ker izpodbijana ureditev tudi ne določa možnosti njene (aktivne) udeležbe pred sodiščem in s tem zato ne zagotavlja učinkovite uresničitve njenih pravic, je tudi v neskladju z 22. členom Ustave. Oseba z odvzeto poslovno sposobnostjo, ki je s privolitvijo njenega za­konitega zastopnika sprejeta v varovani oddelek, naj bi bila tudi v neenakopravnem položaju z drugimi pridržanimi osebami po ZDZdr in zato gre tudi za kršitev 14. člena Ustave. Le v njenem primeru naj bi o sprejemu v varovani oddelek kot o odpustu iz tega oddelka odločal izključno njen zakoniti zastopnik.

Državni zbor v odgovoru na zahtevo predlagatelja navaja, da izpodbijana ureditev izhaja iz predpostavke voljne nesposobnosti, ki osebi onemogoča podati privolitev. Ker naj oseba, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, ne bi bila sposobna podati privolitve, njeno voljo nadomesti volja skrbni­ka. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 - uradno prečiščeno besedilo - v nadaljevanju: ZZZDR), ki ureja naloge skrbnika osebe z odvzeto poslovno sposobnostjo, je vzpostavil tudi mehanizme, ki naj bi zagoto­vili zaščito varovančevih koristi, ter določil obveznost nadzora nad delom skrbnika in njegovega poročanja centru za socialno delo. Zato Državni zbor meni, da je tej osebi pravno oziroma sodno varstvo zagotovljeno v postopku odvzema poslovne sposobnosti kot tudi v postopku glede postavitve pod skrb­ništvo, imenovanja ali razrešitve skrbnika ter glede določitve obsega skrbnikovih nalog. ZDZdr je zaradi varstva pravic oseb na področju duševnega zdravja določil tudi institut zastopnika. Državni zbor meni, da izpodbijane ureditve, kljub temu da pose­ga v osebno svobodo, ni mogoče enačiti z odvzemom prostosti v smislu četrtega odstavka 5. člena EKČP ter 19., 32., 34. in 35. člena Ustave. Meni tudi, da niso podana druga zatrjevana neskladja izpodbijane ureditve z Ustavo.

Mnenje je predložila tudi Vlada, ki opozarja, da je za sprejem osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, v varo­vani oddelek potrebna hkratna izpolnjenost pogojev iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr ter privolitev njenega zakonitega zastopnika. Pogoji iz prvega odstavka naj bi bili bistveni razlogi za sprejem v varovani oddelek. Obstoj teh razlogov naj bi bilo treba spremljati in preverjati ves čas bivanja osebe v varovanem oddelku. Socialnovarstveni zavod naj bi zato moral sam ugotoviti, da obstaja pri določeni osebi potreba po stalni oskrbi in varstvu, ki ju ni mogoče zagotoviti na drug način. Če se med izvajanjem storitev za osebo v tovrstnem oddelku ugotovi, da so prenehali razlogi za njeno namestitev v takšnem oddelku oziroma pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, naj bi se oseba premestila oziroma odpustila iz varo­vanega oddelka, ne da bi bilo treba za to pridobiti še soglasje njenega zakonitega zastopnika. Vlada se tudi ne strinja s trditvijo predlagatelja, da je ZDZdr močno poslabšal položaj oseb z odvzeto poslovno sposobnostjo. Po njenem mnenju ZNP ni urejal postopka sprejema teh oseb v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda.