MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 7
Izkaz denarnih tokov (2)
Informacije o denarnih tokovih v podjetju uporabnikom računovodskih izkazov zagotavljajo podlago za ocenjevanje sposobnosti podjetja za pridobivanje denarja in denarnih ustreznikov ter potreb podjetja po uporabi teh denarnih tokov. Poslovne odločitve, ki jih sprejemajo uporabniki, zahtevajo ovrednotenje sposobnosti podjetja za pridobivanje denarja in denarnih ustreznikov ter časa in gotovosti njihovega pridobivanja.
Cilj tega standarda je zahtevati pripravljanje informacij o preteklih spremembah stanja denarja in denarnih ustreznikov v podjetju v obliki izkaza denarnih tokov, ki razvršča denarne tokove v obdobju na tiste iz poslovanja, naložbenih dejavnosti in dejavnosti financiranja.
Podjetje pripravi izkaz denarnih tokov v skladu z zahtevami v tem standardu in ga predstavi kot sestavni del svojih računovodskih izkazov za vsako obdobje, za katero se predstavljajo računovodski izkazi.
Ta standard nadomešča MRS 7 Izkaz sprememb finančnega položaja, ki je bil sprejet julija 1977.
Uporabniki računovodskih izkazov podjetja želijo vedeti, kako podjetje pridobiva in uporablja denar in denarne ustreznike. To velja ne glede na vrsto dejavnosti podjetja in ne glede na to, ali je denar mogoče jemati kot produkt podjetja, kot na primer pri finančni instituciji. Podjetja potrebujejo denar pravzaprav iz enakih razlogov, čeprav se utegnejo razlikovati po glavnih dejavnostih, ki ustvarjajo prihodke. Denar potrebujejo za vodenje svojega poslovanja, poravnavanje svojih obveznosti in zagotavljanje donosov svojim vlagateljem. Zato ta standard zahteva, da vsa podjetja predstavijo izkaz denarnih tokov.
KORISTI INFORMACIJ O DENARNIH TOKOVIH
Če se izkaz denarnih tokov uporablja v povezavi z drugimi računovodskimi izkazi, nudi informacije, ki uporabnikom omogočajo, da ovrednotijo spremembe čistih sredstev podjetja, njegov finančni ustroj (tudi njegovo likvidnost in solventnost) ter njegovo sposobnost vplivanja na zneske in čas denarnih tokov, da se prilagaja spremenjenim okoliščinam in priložnostim. Informacije o denarnih tokovih so koristne pri ocenjevanju sposobnosti podjetja za pridobivanje denarja in denarnih ustreznikov ter uporabnikom omogočajo, da razvijejo modele za ocenjevanje in primerjanje sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov različnih podjetij. Prav tako povečujejo primerljivost poročil o uspešnosti poslovanja različnih podjetij, ker izločajo učinke uporabe različnih računovodskih rešitev pri enakih transakcijah in drugih dogodkih.
Pretekle informacije o denarnih tokovih se pogosto uporabljajo kot kazalniki zneskov, časa in gotovosti prihodnjih denarnih tokov. Prav tako so koristne pri preverjanju točnosti preteklih ocen prihodnjih denarnih tokov pa tudi pri preiskovanju razmerij med dobičkonosnostjo in čistim denarnim tokom ter vplivom spreminjanja cen.
V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:
Denar obsega denar v blagajni in vloge na vpogled.
Denarni ustrezniki so kratkoročne, hitro unovčljive naložbe, ki jih je mogoče takoj pretvoriti v vnaprej znan znesek denarja in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno.
Denarni tokovi so pritoki in odtoki denarja in denarnih ustreznikov.
Poslovanje pomeni glavne dejavnosti, ki ustvarjajo prihodke podjetja, in druge dejavnosti, ki niso naložbene dejavnosti ali dejavnosti financiranja.
Naložbene dejavnosti so pridobivanje in odtujevanje dolgoročnih sredstev in drugih naložb, ki niso vključene med denarne ustreznike.
Dejavnosti financiranja pomenijo dejavnosti, ki privedejo do sprememb obsega in sestave vplačanega lastniškega kapitala in najetih posojil podjetja.
Denar in denarni ustrezniki
Namen denarnih ustreznikov je poravnavanje kratkoročnih denarnih obveznosti in ne vlaganje ali kaj drugega. Da bi lahko kako naložbo označili kot denarni ustreznik, jo mora biti takoj mogoče pretvoriti v vnaprej znan znesek denarja, tveganje spremembe njene vrednosti pa mora biti nepomembno. Zato se naložba običajno označi kot denarni ustreznik le, če ima kratko dospelost, na primer tri mesece ali manj po pridobitvi. Naložbe v lastniški kapital so izključene iz denarnih ustreznikov, razen če so po vsebini denarni ustrezniki, na primer prednostne delnice, pridobljene kratek čas pred njihovo dospelostjo in z natančno navedenim datumom odkupa.
Bančna posojila se na splošno obravnavajo kot dejavnosti financiranja. Toda v nekaterih državah so prekoračitve na bančnem računu, ki jih je treba poravnati na zahtevo, sestavni del upravljanja z denarjem podjetja. V takih okoliščinah so prekoračitve na bančnem računu vključene med sestavine denarja in denarnih ustreznikov. Značilnost takih sporazumov z banko je, da se stanje računa v banki pogosto spreminja s pozitivnega na negativno.
Denarni tokovi izključujejo gibanja med postavkami, ki sestavljajo denar ali denarne ustreznike, ker so te sestavine bolj del upravljanja z denarjem podjetja kot pa del njegovega poslovanja, naložbenih dejavnosti in dejavnosti financiranja. Upravljanje z denarjem vključuje vlaganje presežkov denarja v denarne ustreznike.
PREDSTAVLJANJE IZKAZA DENARNIH TOKOV
V izkazu denarnih tokov se poroča o denarnih tokovih v obdobju, nastalih pri poslovanju, naložbenih dejavnostih in dejavnostih financiranja.
Podjetje predstavlja svoje denarne tokove iz poslovanja, naložbenih dejavnosti in dejavnosti financiranja na način, ki je najbolj ustrezen glede na njegovo poslovno dejavnost. Razvrstitev po vrstah dejavnosti zagotavlja uporabnikom informacije, ki jim omogočajo ocenitev vpliva teh vrst dejavnosti na finančni položaj podjetja ter znesek njegovega denarja in denarnih ustreznikov. Takšne informacije je mogoče uporabiti tudi za ovrednotenje razmerij med temi vrstami dejavnosti.
Posamezna transakcija lahko vključuje denarne tokove, ki so različno razvrščeni. Če na primer denarno vračilo posojila vključuje tako obresti kot glavnico, je treba element obresti razvrstiti med poslovanje, element glavnice pa med dejavnosti financiranja.
Znesek denarnih tokov, ki izhajajo iz poslovanja, je ključen kazalec obsega, v katerem so se s poslovnimi dejavnostmi podjetja ustvarili zadostni denarni tokovi za vračanje posojil, ohranjanje sposobnosti poslovanja, izplačevanje dividend in nove naložbe brez zanašanja na zunanje vire financiranja. Informacije o specifičnih sestavinah denarnih tokov iz poslovanja v preteklosti so v povezavi z drugimi informacijami koristne pri napovedovanju prihodnjih denarnih tokov iz poslovanja.
Denarni tokovi iz poslovanja nastajajo predvsem pri glavnih dejavnostih, ki ustvarjajo prihodke podjetja. Zato na splošno nastajajo pri transakcijah in drugih dogodkih, ki prispevajo k poslovnemu izidu. Primeri denarnih tokov iz poslovanja so:
(a)
denarni prejemki od prodaje blaga in opravljanja storitev;
(b)
denarni prejemki od licenčnin, nadomestil, provizij in drugih prihodkov;
(c)
denarna plačila dobaviteljem blaga in storitev;
(d)
denarna plačila zaposlenim in v imenu zaposlenih;
(f)
denarna plačila ali vračila davka od dohodka, razen če jih je mogoče konkretno povezati z dejavnostmi financiranja in naložbenimi dejavnostmi; in
(g)
denarni prejemki in plačila na podlagi pogodb, sklenjenih za namene posredovanja ali trgovanja.
Nekatere transakcije, na primer prodaja postavke naprav, lahko povzročijo dobiček ali izgubo, ki je vključena v pripoznani poslovni izid. Denarni tokovi, povezani s takšnimi transakcijami, so denarni tokovi iz naložbenih dejavnosti. Denarna plačila za proizvodnjo ali pridobitev sredstev za dajanje v najem drugim, ki se pozneje posedujejo za prodajo, kot je opisano v 68.A členu MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva, pa so denarni tokovi iz poslovanja. Denarni prejemki iz najemov in poznejših prodaj takšnih sredstev so prav tako denarni tokovi iz poslovanja.
Podjetje lahko ima v posesti vrednostne papirje in dana posojila za namene posredovanja ali trgovanja; v takem primeru so podobni zalogam, pridobljenim izrecno za ponovno prodajo. Zato so denarni tokovi, ki nastajajo pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev, namenjenih posredovanju ali trgovanju, razvrščeni med denarne tokove iz poslovanja. Podobno so navadno denarni predujmi in posojila finančnih institucij razvrščeni med denarne tokove iz poslovanja, ker se nanašajo na glavno dejavnost, ki ustvarja prihodke takega podjetja.
Ločeno razkritje denarnih tokov, ki izhajajo iz naložbenih dejavnosti, je pomembno zaradi tega, ker denarni tokovi kažejo obseg izdatkov za dejavnike, namenjene ustvarjanju prihodnjih prihodkov in denarnih tokov. Med naložbene dejavnosti je mogoče razvrstiti samo izdatke, ki privedejo do pripoznanja sredstva v izkazu finančnega položaja. Primeri denarnih tokov, ki nastajajo pri naložbenih dejavnostih, so:
(a)
denarna plačila za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in drugih dolgoročnih sredstev; takšna plačila vključujejo tudi tista, ki se nanašajo na usredstvenje stroškov razvijanja in v lastnem okviru proizvedenih opredmetenih osnovnih sredstev;
(b)
denarni prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in drugih dolgoročnih sredstev;
(c)
denarna plačila za pridobitev lastniških ali dolžniških instrumentov drugih podjetij in deležev v skupnih podvigih (razen plačil za takšne instrumente, ki jih je mogoče obravnavati kot denarne ustreznike ali ki so v posesti za namene posredovanja ali trgovanja);
(d)
denarni prejemki od prodaje lastniških ali dolžniških instrumentov drugih podjetij in deležev v skupnih podvigih (razen prejemkov za takšne instrumente, ki jih je mogoče obravnavati kot denarne ustreznike ali ki so v posesti za namene posredovanja ali trgovanja);
(e)
denarni predujmi in posojila drugim strankam (razen predujmov in posojil finančne institucije);
(f)
denarni prejemki od vračil predujmov in posojil drugim strankam (razen od vračil predujmov in posojil finančne institucije);
(g)
denarna plačila po standardiziranih terminskih pogodbah, nestandardiziranih terminskih pogodbah, opcijskih pogodbah in pogodbah o zamenjavi, razen če so take pogodbe sklenjene za namene posredovanja ali trgovanja ali so plačila razvrščena kot dejavnosti financiranja; in
(h)
denarni prejemki po standardiziranih terminskih pogodbah, nestandardiziranih terminskih pogodbah, opcijskih pogodbah in pogodbah o zamenjavi, razen če so take pogodbe sklenjene za namene posredovanja ali trgovanja ali so prejemki razvrščeni kot dejavnosti financiranja.
Če se pogodba računovodsko obravnava kot varovanje razpoznavne postavke pred tveganjem, so denarni tokovi v zvezi s pogodbo razvrščeni na enak način kot denarni tokovi v zvezi z varovano postavko.
Ločeno razkritje denarnih tokov, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja, je pomembno zaradi tega, ker je koristno pri napovedovanju terjatev, ki jih bodo v zvezi s prihodnjimi denarnimi tokovi imele osebe, ki zagotovijo kapital podjetja. Primeri denarnih tokov, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja, so:
(a)
denarni prejemki iz izdaje delnic ali drugih kapitalskih instrumentov;
(b)
denarna plačila lastnikom pri pridobitvi ali odkupih delnic podjetja;
(c)
denarni prejemki iz izdaje zadolžnic, posojil, menic, obveznic, hipotekarnih kreditov ter drugih kratkoročnih ali dolgoročnih najetih posojil;
(d)
denarna vračila izposojenih zneskov in
(e)
najemnikova denarna plačila za zmanjšanje neporavnane obveznosti, ki se nanaša na najem.
POROČANJE DENARNIH TOKOV IZ POSLOVANJA
Podjetje poroča o denarnih tokovih iz poslovanja tako, da uporablja:
(a)
neposredno metodo, pri kateri razkrije glavne vrste bruto denarnih prejemkov in bruto denarnih plačil, ali
(b)
posredno metodo, pri kateri prilagodi poslovni izid za učinke transakcij, ki nimajo denarne narave, za vse časovne razmejitve, ki se nanašajo na pretekle ali prihodnje denarne prejemkih in plačila iz poslovanja, ter za postavke prihodkov in odhodkov, ki so povezane z denarnimi tokovi iz naložbenih dejavnosti in dejavnosti financiranja.
Podjetjem se priporoča poročanje o denarnih tokovih iz poslovanja z uporabo neposredne metode. Neposredna metoda zagotavlja informacije, ki utegnejo biti koristne pri ocenjevanju prihodnjih denarnih tokov in niso na razpolago, če se uporablja posredna metoda. Pri neposredni metodi se lahko informacije za večino vrst bruto denarnih prejemkov in bruto denarnih plačil pridobijo:
(a)
iz računovodskih evidenc podjetja ali
(b)
s prilagoditvijo prihodkov od prodaje, stroškov prodaje (pri finančni instituciji pa prihodkov od obresti in podobnih prihodkov ter odhodkov za obresti in podobnih odhodkov) in drugih postavk v izkazu vseobsegajočega donosa za:
(i)
spremembe zalog ter poslovnih terjatev in obveznosti v obdobju,