Socialni sporazum za obdobje 2003–2005

1956. Socialni sporazum za obdobje 2003–2005

S O C I A L N I S P O R A Z U M
za obdobje 2003 – 2005

I. NAMEN

1.

Socialno partnerstvo omogoča upoštevanje različnih interesov in oblikovanje širokega razvojnega soglasja. Široko soglasje o družbenih razvojnih ciljih je osnova družbenega partnerstva oziroma sodelovanja za uresničitev temeljnega nacionalnega interesa, ki je povečevanje blaginje z uravnoteženim razvojem vseh njenih sestavin. Urejanje medsebojnih odnosov s socialnim dialogom sprejemamo kot trajni način, s katerim iščemo skupne rešitve za nastale probleme in oblikujemo nove predloge ukrepov, ki bodo pripomogli k nadaljnjemu razvoju. Zato sklepamo ta socialni sporazum, ki vsebuje ukrepe in aktivnosti socialnih partnerjev na najpomembnejših področjih našega delovanja.

2.

S podpisom sporazuma se Vlada RS, organizacije delodajalcev in sindikati (v nadaljevanju: partnerji) obvezujemo, da bomo svoje ravnanje na vseh področjih svojega delovanja usmerili v realizacijo sprejetega.

3.

Sporazum velja za obdobje 2003 – 2005, razen če ni pri posameznih poglavjih drugače določeno.

4.

V socialnem sporazumu opredeljeni cilji in naloge bodo zahtevali tekoče spremljanje in analiziranje doseženih rezultatov. Partnerji bomo o tekočih gibanjih na socialno-ekonomskem področju in o morebitnih spremembah aktivnosti in novih ukrepih za doseganje dogovorjenih ciljev redno razpravljali na ekonomsko socialnem svetu, ki ostaja najvišji organ socialnega dialoga v naši državi.

II. CILJI

5.

Partnerji se strinjamo, da je skupni cilj, ki ga želimo doseči v naslednjih letih in k čemer naj bi prispeval tudi ta socialni sporazum: uravnotežen socialno ekonomski razvoj.

6.

S tem sporazumom določamo obveznosti vsakega izmed treh partnerjev in opredeljujemo skupne in posamične naloge. Podrobneje pa svoje ravnanje na posameznih področjih, za katere menimo, da je to potrebno, določamo s posebnimi separati, ki so del tega sporazuma.

7.

Partnerji se zavezujemo, da si bomo v okviru svojih pristojnosti in možnosti prizadevali za doseganje v sporazumu navedenih ciljev in zagotavljali izvajanje sprejetih obveznosti na vseh ravneh svoje organiziranosti.

8.

Prizadevanje za doseganje dogovorjenih ciljev je skupna naloga vseh partnerjev podpisnikov tega sporazuma. Morebitna nesoglasja bomo reševali po poti socialnega dialoga.

III. AKTIVNOSTI ZA DOSEGO DOGOVORJENIH CILJEV

Uravnotežen socialno ekonomski razvoj

9.

Partnerji soglašamo, da je osnovni cilj ekonomskega razvoja trajnostno povečevanje blaginje vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije. To razumemo kot izboljšanje in povečanje gospodarskih, socialnih in okoljskih sestavin. Pomemben pogoj za razvoj pa je tudi ustrezna raven pravne varnosti. Povečanje blaginje bomo merili s tradicionalnimi ekonomskimi merami razvoja in z indeksom človekovega razvoja.

10.

Partnerji soglašamo, da je glavna razvojna naloga izboljšanje konkurenčne sposobnosti in inovativnosti gospodarstva ter oblikovanje na znanju temelječe družbe, ki je pogoj za aktivno prilagajanje spremembam v tehnologiji in na svetovnem trgu. V tem okviru so osrednjega pomena krepitev in nadaljnji razvoj podjetniškega sektorja ter vlaganja v znanje in ljudi.

11.

Trajnostnega razvoja ni možno uresničevati le z zagotovitvijo potrebnih materialnih dobrin in finančnih virov za ustrezno raven socialne varnosti, ampak mora k temu cilju težiti tudi ves socialni razvoj. Le-ta zato ne zahteva le uravnoteženja z možnostmi ekonomskega razvoja, ampak tudi svojo notranjo, vsebinsko modernizacijo in sledenje skupnim ciljem. Osnovna strateška cilja Slovenije na področju socialnega razvoja sta zagotoviti trdno socialno varnost v državi ter omogočiti in promovirati socialno vključenost. Doseganje obeh ciljev socialnega razvoja bo temeljilo na načelih nediskriminacije, socialne pravičnosti in solidarnosti.

12.

Zavedamo se, da evropski gospodarski in monetarni integracijski proces za Slovenijo in njene prebivalce prinaša številne nove izzive in nova socialna tveganja ter pritiske na nacionalno konkurenčnost. Zato je nedvomno potrebna enotna akcija partnerjev, s katero bomo zagotovili, da ob vključitvi v te integracije ohranimo doseženo raven socialne varnosti in njen nadaljnji razvoj, nacionalno samobitnost in kulturo ter možnost vplivanja na svoj nadaljnji razvoj.

13.

Partnerji se strinjamo, da so za doseganje uravnoteženega socialno-ekonomskega razvoja v Sloveniji potrebni naslednji pogoji:

14.

Gospodarski razvoj, ki temelji na:

-

stabilnih gospodarskih razmerah,

-

večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in regij,

-

socialnem dialogu in miru med partnerji,

-

uravnoteženi in stimulativni politiki plač,

-

vlaganjih v zdravje in varnost pri delu.

15.

Socialna varnost, ki bo izhajala iz:

-

visoke zaposlenosti in ustrezne politike plač,

-

aktivne socialne politike,

-

družinske politike,

-

ustrezne stanovanjske politike.

16.

Pravna varnost, ki bo zagotovljena z:

-

ustrezno zakonodajo,

-

ustreznim in učinkovitim pravnim varstvom,

-

učinkovitim nadzorom nad izvajanjem zakonov in kolektivnih pogodb,

-

z uvajanjem in spodbujanjem raznih oblik izvensodnega reševanja sporov (pomirjanja, arbitraža).

I. Gospodarski razvoj

17.

Partnerji se zavedamo, da je od doseženega gospodarskega razvoja in gospodarske rasti, ki je po naravi zelo kompleksen cilj in je zanj potrebno zagotoviti številne pogoje, odvisen uspeh našega skupnega projekta, to je bodočega razvoja Slovenije. Za zagotovitev posameznih pogojev se zavezujemo, da si bomo naloge in obveznosti porazdelili v skladu s svojimi pristojnostmi na način, ki izhaja iz nadaljevanja.

1.0. Stabilne gospodarske razmere

18.

Partnerji se zavedamo, da je razvoj gospodarstva mogoč le v relativno stabilnih razmerah, zato si bomo prizadevali za vzpostavitev takih razmer, ki bodo naklonjene vlaganju energije, dela in kapitala v razvojne namene in znanje.

19.

Strinjamo se, da med osnovne pogoje stabilnosti poleg umirjene rasti cen sodijo urejena davčna zakonodaja, javno finančna politika in finančna disciplina.

1.1. Umirjena rast cen

20.

Partnerji se zavedamo, da je nizka raven inflacije ne le eden izmed pogojev za vstop v EU in EMU, pač pa predvsem pogoj, ki je nujen za uresničitev ciljev tega sporazuma. Partnerji bomo delovali v smeri, da do vstopa v EU izpolnimo Maastrichtske kriterije glede inflacije. (Podatki, povzeti iz proračunskega memoranduma, so v prilogi 1. Ocene veljajo ob podpisu socialnega sporazuma.)

21.

Naloge partnerjev:

a)

vlada bo:

-

uveljavljala liberalizacijo cen proizvodov in storitev na tistih področjih, kjer raven cen omogoča pokrivanje ekonomsko upravičenih stroškov teh proizvodov in storitev in kjer so v zadostni meri razviti konkurenčni dejavniki, ki preprečujejo neupravičeno rast cen. Na področjih, kjer liberalizacija cen ni mogoča, bo nadzor cen prenesen na sektorske regulatorje ali pa bo ostal v pristojnosti vlade. Vlada bo (v kombinaciji z monetarno, fiskalno in dohodkovno politiko) izvajala restriktivnejšo politiko neposrednega reguliranja cen s postopnim dvigovanjem kontroliranih cen ali politiko posrednega reguliranja cen z uvedbo metodologij oblikovanja cen, s čimer bo odpravljala cenovne disparitete, zagotavljala cenovno stabilnost, konkurenčnost in učinkovitost delovanja ekonomskih subjektov. Pri tem naj povprečna rast reguliranih cen ne bi presegala ciljne letne stopnje inflacije;

-

z aktivnostmi protiinflacijske politike seznanjala Banko Slovenije, da bi omogočila optimalno koordinacijo ekonomskih politik;

-

socialne partnerje tekoče seznanjala o morebitnih spremenjenih makroekonomskih okvirih in kazalcih.

b)

delodajalci bodo:

z vlaganjem sredstev v razvoj znanja in tehnologije in z uvajanjem sodobnih metod za povečanje produktivnosti dela prispevali k stabilnosti cen.

c)

sindikati bodo:

svoje člane in članice spodbujali, da bodo pri iskanju in zahtevanju novih rešitev in sprememb v smeri izboljšanja socialnega in materialnega položaja zaposlenih iskali predvsem rešitve za doseganje čim boljših delovnih in poslovnih rezultatov.

1.2. Davčna politika

22.

Partnerji se zavedamo, da je ustrezna davčna politika eden izmed zelo učinkovitih mehanizmov za zagotavljanje ugodnih gospodarskih razmer in da zaradi zagotavljanja stabilnih gospodarskih razmer na področje davčne zakonodaje ni smiselno prepogosto posegati. Ne glede na to menimo, da so v obstoječi davčni zakonodaji potrebne določene spremembe in sprejem nove zakonodaje, predvsem v smeri pravičnejše prerazporeditve davčnih bremen in tudi izrabe novih doslej premalo uporabljenih davčnih virov.

Strinjamo se, da je za dosego teh ciljev potrebno sprejeti:

-

zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ki bo v največji možni meri dosegel obremenitev vsakega davčnega zavezanca ustrezno njegovi gospodarski moči in preprečil beg davčne osnove v tujino, zagotovil nevtralnost davčnega sistema ter konkurenčnost nastopanja subjektov na trgu;

-

zakon o dohodnini, pripravljen v letu 2003 na izhodiščih, ki bodo zastavljena v smeri dviga splošne olajšave za vse zavezance in s tem razbremenitve posebej tistih v nižjih dohodkovnih razredih ter bolj enake in bolj transparentne davčne obravnave dohodkov. Z novim zakonom o dohodni bo predlagana rešitev, da se odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi po zakonu o delovnih razmerjih ne obdavčujejo že v letu 2004. Zakon bo sprejet s soglasjem socialnih partnerjev o temeljnih izhodiščih, ki bodo upoštevana pri pripravi zakona; z zakonom bo v letu 2005, 2006 in 2007 zagotovljeno postopno dvigovanje neobdavčljivega dela na raven osnovnega zneska minimalnega dohodka. Socialni partnerji bodo septembra 2003 proučili možnosti za uveljavitev izjemnega znižanja davčnih obveznosti v letu 2004 za osebe v najnižjih dohodkovnih razredih.

-

zakon o davku na nepremičnine, ki bo nadomestil obstoječ sistem dajatev na nepremičnine (davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča) in odpravil njegove slabosti.

Strinjamo se, da je za dosego ciljev potrebno proučiti tudi možnost odprave zakona o davku na izplačane plače v povezavi z bolj celovitim obdavčevanjem premoženja in drugih davčnih virov. Ne glede na to se bo v letu 2005 spodnji prag obdavčitve izplačanih plač povišal za stopnjo inflacije v letu 2003 in 2004 (oziroma do višine 150.000 SIT). Upoštevajoč javno finančno situacijo se bo septembra 2003 preučila možnost dviga spodnjega praga obdavčitve izplačanih plač za leto 2004.

Partnerji se strinjamo, da je potrebno pospešiti pripravo zakona o udeležbi zaposlenih v dobičku družbe. Zakon mora, ob primarni zagotovitvi razvojne funkcije dobička, omogočiti dodatno stimuliranje zaposlenih v uspešnih podjetjih na davčno stimulativen način.

1.3. Javne finance

23.

Racionalna poraba javnih sredstev in čimbolj uravnotežene javne finance niso le pogoj za sprejem v EU, pač pa so eden izmed osnovnih pogojev stabilnega razvoja. Zato smo socialni partnerji temu področju vedno posvečali posebno pozornost. Pretirana rast javnih izdatkov lahko ogrozi naša skupna prizadevanja glede rasti cen in obremenitev gospodarstva, prehude omejitve pa zagotavljanje sistema javnih storitev. Zato bomo partnerji podprli spremembe, ki so potrebne za zagotovitev stabilnega sistema javnih financ.

Osnovna strateška usmeritev fiskalne politike je prestrukturiranje javno finančnih odhodkov in prihodkov, kar bo spodbudno vplivalo na konkurenčnost gospodarstva in bo v srednjeročnem obdobju omogočilo tudi postopno uravnoteženje javnih financ brez povečanja njihovega deleža v BDP.

24.

Naloge partnerjev

a)

vlada bo:

pripravila ustrezne spremembe oziroma nove rešitve na področju javnih financ, tako da:

-

bo na področju javnih financ sledila cilju uravnoteženja javnih financ na način, ki bo po eni strani omogočil večji del proračunskih izdatkov nameniti za razvojne projekte, po drugi strani pa omogočil tudi razbremenitev gospodarstva z znižanjem deleža javno finančnih prihodkov v BDP. (Podatki povzeti iz proračunskega memoranduma so v prilogi 1. Ocene veljajo ob podpisu socialnega sporazuma). S postopnim zniževanjem javno finančnega primanjkljaja se bo zmanjševala tudi potreba po dodatnem zadolževanju države in s tem stroški njegovega financiranja. Politika javnih financ v prihodnjem štiriletnem obdobju je zato usmerjena v povečanje fiskalne obvladljivosti ter alokacijske in tehnične učinkovitosti z namenom oblikovati okolje, ki bo spodbudno vplivalo na gospodarski razvoj v državi in omogočilo postopno povečevanje blaginje prebivalcev ob relativno nižji ravni javno finančnih izdatkov;

-

bo na področju poslovanja državne uprave omogočila racionalnejšo organizacijo uprave in s tem določene proračunske prihranke. Zlasti ukinitev organov in organizacij v sestavi ministrstev na področjih, kjer takšen status ni potreben, bo omogočila racionalnejše organiziranje spremljajočih funkcij (kadrovske, finančne, računovodske itd). S tem se bo zmanjšalo število proračunskih uporabnikov, poleg tega pa bo omogočeno racionalnejše izvajanje nalog, saj se istovrstne naloge ne bodo podvajale. Javno finančne prihranke bo prav tako prinesla ustanovitev javnih agencij na področjih, kjer je mogoče s to organizacijsko rešitvijo zagotoviti uveljavljanje sodobnejšega managerskega pristopa pri gospodarjenju z javnimi sredstvi. K zmanjšanju stroškov javne uprave pa bo doprinesel tudi program odprave administrativnih ovir oziroma realizacija antibirokratskega programa v praksi. Ob sami racionalizaciji javne uprave je potrebno poudariti tudi vzporedno skrb za izboljšanje kakovosti z vidika uporabnikov javnih storitev;

-

v pokojninskem zavarovanju ne bo prihajalo do novih izjem, ki bi finančno obremenjevale pokojninsko blagajno in državni proračun;

-

bo za uveljavljanje evropske direktive 2000/35/EC, ki ureja načine in roke plačevanja obveznosti v komercialni poslih predlagala ustrezno zakonodajo, ki bo dodatno pomagala reševati plačilno nedisciplino;

-

bo ob pripravi ustreznih sprememb oziroma novih rešitev na področju javnih financ zasledovala cilj, da se skupni delež obremenitve v okviru stroškov dela (davki in prispevki) ne bo povečal.

b)

delodajalci bodo:

Delodajalske organizacije si bodo prizadevale za odpravljanje ovir za ustvarjanje stabilnih ekonomskih, socialnih in delovnih razmer, ki bodo zagotavljale spoštovanje pravic zaposlenih pri neposrednih delodajalcih ter večjo finančno disciplino, zlasti s spoštovanjem davčnih in drugih finančnih predpisov.

c)

sindikati bodo:

Sindikalne organizacije bodo z obveščanjem, informiranjem in izobraževanjem svojega članstva prispevale k ustvarjanju na socialnem dialogu temelječih odnosov med delavci in delodajalci.

2.0. Konkurenčnost in prestrukturiranje slovenskega gospodarstva in regij

25.

Partnerji ugotavljamo, da je treba za dosego zastavljenih ciljev povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva in regij. Strinjamo se, da k povečani konkurenčnosti prispevajo ukrepi vlade za zagotavljanje stimulativnega gospodarskega okolja, predvsem pa aktivnosti na ravni podjetij in organizacij, kjer lahko največ doprinesejo delodajalci in zaposleni. Zavedamo se, da je gospodarski razvoj ob ustreznih makroekonomskih pogojih možno dosegati le ob povečani produktivnosti dela, inovativnosti, tehnološkem razvoju ter povečanem vlaganju v znanje in razvoj človeškega dejavnika, kar je povezano tudi z ustreznimi delovnimi pogoji in učinkovito organizacijo.

Partnerji se zavedamo, da je za povečanje konkurenčnosti slovenskih regij, ki najbolj zaostajajo v razvoju, potrebna aktivna regionalna politika, temelječa na principu solidarnosti, vendar s ciljem aktiviranja lastnih razvojnih potencialov regij.

26.

Naloge partnerjev:

a)

vlada bo:

sprejela in izvajala ukrepe za krepitev konkurenčnosti gospodarstva v treh smereh:

-

povečevanja konkurenčnih sposobnosti podjetij,

-

aktivne politike spodbujanja skladnega regionalnega razvoja,

-

dokončanja tranzicijskega prestrukturiranja in privatizacije.

Za ukrepe na področju povečevanja konkurenčne sposobnosti podjetij bo Vlada izvajala Program spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti, ki predstavlja integracijo ukrepov in instrumentov razvojne politike za ustvarjanje stimulativnega okolja za podjetništvo. Ukrepi bodo usmerjeni na eni strani v oblikovanje bolj spodbudnih sistemskih pogojev za podjetništvo, predvsem v nadaljnje izvajanje programa odprave administrativnih ovir, izboljšanje delovanja državne uprave in odprave kolizije v predpisih, na drugi strani pa v zagotavljanje razvojnih spodbud podjetjem za krepitev njihove konkurenčne sposobnosti na mednarodnih trgih. Vlada bo upoštevala smernice in politiko EU, usmerjene v povečevanje konkurenčnosti in doseganja lizbonskih ciljev (v skladu s slednjimi naj bi EU do leta 2010 postala najbolj dinamična, konkurenčna, okolju prijazna in na znanju temelječa ekonomija. Ob tem naj bi dosegli polno zaposlenost in povečano ekonomsko in socialno vključenost).

Razvojne spodbude se bodo dodeljevale v skladu s strategijo razvoja in pravili EU o dodeljevanju državnih pomoči perspektivnim podjetjem, ne glede na velikost podjetja, obliko registracije, panogo oziroma dejavnost, lokacijo in lastništvo. Država bo pri usmerjanju razvojnih spodbud zlasti zasledovala naslednje razvojne cilje:

-

zmanjševanje zaostanka v produktivnosti, ki je v povprečju tri do štirikrat nižja kot je povprečje EU, s pospeševanjem vlaganj v znanje in inovativnost, tehnološki razvoj in povezovanje podjetij,

-

razvojne spodbude bodo usmerjene v krepitev sposobnosti podjetij in panog za razvojno in tržno prestrukturiranje, za inoviranje in tehnološki razvoj, usposabljanje kadrov oziroma kadrovsko prestrukturiranje in prilagajanje ekološkim zahtevam. V ta namen bodo uporabljena tudi sredstva strukturnih skladov,

-

pospešitev trenda nastajanja novih podjetij, ki je v zadnjem obdobju v upadanju, in novih investicij za ustvarjanje kvalitetnih delovnih mest. Spodbude bodo prednostno namenjene novim investicijam v regijah, ki zaostajajo v razvoju, in investicijam v proizvode in storitve z visoko dodano vrednostjo,

-

spodbujanje internacionalizacije slovenskih podjetij, vzpostavljanje strateških povezav slovenskih podjetij s podjetji v tujini in ustvarjanje sistemskih pogojev za lažji dostop podjetij do tujih trgov. Država bo spodbujala pritok tujih investicij in investicije slovenskih podjetij v tujini ter zagotavljala podporo zlasti malim in srednje velikim podjetjem pri vstopanju na mednarodne trge.

Za izboljšanje položaja in povečanje konkurenčnosti podjetij v tekstilni in oblačilni, usnjarski in obutveni industriji, pa bo vlada do konca leta 2003 nadaljevala izvajanje programa prilagajanja slovenske tekstilne in oblačilne ter usnjarske in obutvene industrije pogojem notranjega trga EU 2000-2003. Po tem obdobju bo za izboljšanje položaja in povečanje konkurenčnosti podjetij v omenjenih panogah namenjena pomoč v obliki razvojnih spodbud in pomoč v skladu z določili zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb (Uradni list RS, št. 110/02).

Vlada bo pri vodenju postopkov nadaljnje privatizacije podjetij v lasti države upoštevala socialni dialog in sodelovanje vseh partnerjev ter z ustreznimi sistemskimi rešitvami zagotovila pravne možnosti za notranje odkupe.

Vlada je za podporo podjetjem, ki zaključujejo tranzicijsko prestrukturiranje in za izboljšanje položaja podjetij v težavah pripravila zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb (Uradni list RS št. 110/02), ki predstavlja pravno podlago za dodeljevanje sredstev tem podjetjem, v skladu s pravili EU o dodeljevanju državnih pomoči, za namene poslovnega, finančnega in kadrovskega prestrukturiranja teh podjetij kot izhodišče za njihovo konkurenčnost v prihodnosti.

Z zakonskimi spremembami bo okrepila status programskih svetov v regijah in zagotovila bolj učinkovito delovanje regionalnih razvojnih agencij. Na programski način bo povezala razpoložljiva sredstva iz strukturnih skladov Evropske unije s potrebami, ki izhajajo iz regionalnih razvojnih programov.

b)

delodajalci bodo:

Delodajalske organizacije bodo spodbujale svoje člane, da bodo v smeri povečanja konkurenčne sposobnosti podjetij vlagali v tehnološki razvoj in posodabljanje poslovnih procesov ter izboljšanje delovnih pogojev in namenjali več sredstev in pozornosti dodatnem usposabljanju in izpopolnjevanju znanja zaposlenih, tako da se bodo lahko hitreje prilagajali novim delovnim izzivom in novi tehnologiji. Pri oblikovanju politike plač v podjetjih si bodo prizadevali za iskanje novih oblik nagrajevanja prispevkov delavcev, ki bodo zagotavljale večje zadovoljstvo zaposlenih in hkrati tesnejši stik in navezanost na podjetje in njegove rezultate, kar lahko le povečuje konkurenčno sposobnost podjetij. Delodajalci bodo s konkretnimi ukrepi spodbujali izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter izvajali druge dogovorjene programe v regiji.

c)

sindikati bodo:

preko svojih organizacij in predstavnikov v podjetjih vplivali na osveščenost delavcev glede potrebe po stalnem izobraževanju in jih spodbujali in podpirali v njihovih prizadevanjih za izpopolnjevanje in povečanje znanja.Prizadevali si bodo za večjo informiranost zaposlenih in intenzivnejše vključevanje zaposlenih v postopkih odločanja, kar vse bo pripomoglo k večji osveščenosti delavcev in poznavanju potreb podjetja ter tako povečalo možnost za učinkovito prilagajanje spremembam v organizaciji in tehnologiji v delovnem okolju. Sindikati bodo sodelovali pri pripravi in izvajanju regionalnih razvojnih programov v okviru programskih odborov regij. S konkretnimi ukrepi bodo spodbujali izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter izvajali druge dogovorjene programe v regiji.

2.1. Poklicno in strokovno izobraževanje

27.

Partnerji se strinjamo, da sodelujemo pri načrtovanju poklicnega in strokovnega izobraževanja na vseh ravneh oziroma pri določanju standardov znanja, pri sprejemanju izobraževalnih programov in pri izvajanju izobraževanja. Kvalitetno poklicno in strokovno izobraževanje mora temeljiti na izmenjavi izobraževanja v šoli in v delovnem procesu. Samo tako je mogoče doseči razvoj poklicne socializacije in kompetenc, pomembnih za doseganje konkurenčnosti v gospodarstvu, in hkrati razvoj poklicne kariere posameznika.

Vzpostavili bomo vlogo neodvisnega zagovornika za zaščito vajeniških pravic.

Podpiramo večjo odprtost izobraževalnih programov. Šole morajo odprti del kurikuluma uskladiti s socialnimi partnerji na regionalni ravni in v panogi, kar bo omogočilo hitrejše reagiranje šole na potrebe podjetij, okolja in trga dela.

28.

Naloge partnerjev:

a)

vlada bo:

-

s sistemskimi ukrepi omogočala deregulacijo in prožnost sistema poklicnega izobraževanja ter krepila avtonomnost šol ter njihovo povezovanje s socialnimi partnerji na regionalni ravni,

-

s spremembo sistemske zakonodaje bo krepila decentralizacijo upravljanja sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja s prenosom nekaterih pristojnosti na regionalno raven,

-

s subvencioniranjem cene usposabljanja strokovnih delavcev pri delodajalcu za opravljanje izobraževalne funkcije in z zagotavljanjem proračunskih sredstev za lastno udeležbo pri koriščenju sredstev evropskih strukturnih skladov, zagotavljala pogoje za krepitev izobraževalne funkcije delodajalcev,

-

vzpostavila regionalne svete za razvoj človeških virov,

-

s sistemskimi ukrepi pospešila uvajanje certifikatnega sistema,

-

na področju izobraževanja odraslih poskrbela za:

a)

zviševanje temeljne ravni znanja in usposobljenosti do ravni štiriletne šolske izobrazbe, izboljševanje kvalifikacijske strukture in zniževanje strukturnega neskladja na trgu dela,

b)

ukrepe, ki bodo spodbujali povpraševanje po izobraževanju pri vseh ljudeh, prednostno pa pri tistih brez temeljnega znanja ali z neustreznim znanjem,

c)

finančne spodbude za razvoj izobraževanja odraslih.

b)

delodajalci bodo:

-

ustvarjali učna mesta za praktično izobraževanje vajencev, dijakov in študentov,

-

usposabljali svoje strokovne sodelavce za mentorstvo vajencev, dijakov in študentov,

-

na regionalni ravni sodelovali s šolami pri določanju odprtega dela kurikuluma,

-

sodelovali s pristojnim ministrom pri razmeščanju izobraževalnih programov,

-

sodelovali pri ustanavljanju medpodjetniških centrov za praktično usposabljanje mojstrov, delovodij, dijakov, vajencev in študentov,

-

prek svojih organizacij organizirali preverjanje praktičnega izobraževanja vajencev in dijakov z vmesnimi preizkusi,

-

organizirali zaključne izpite praktične usposobljenosti vajencev in dijakov v poklicnem izobraževanju,

-

predlagali nove poklicne standarde,

-

predlagali kataloge standardov strokovnih znanj in spretnosti za uvajanje certifikatnega sistema.

c)

sindikati bodo:

-

spodbujali strokovne delavce, da se usposobijo za mentorstvo vajencem, dijakom in študentom,

-

sodelovali pri vmesnih preizkusih in pri praktičnem delu zaključnega izpita vajencev in dijakov v poklicnem izobraževanju,

-

spodbujali strokovne delavce, da se usposobijo za člane komisij za preverjanje in potrjevanje znanja za pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij,

-

sodelovali pri preverjanju in potrjevanju nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

3.0. Socialni dialog

29.

Partnerji se strinjamo, da je socialni dialog temeljni pogoj za naše skupno in posamično delovanje ter da le v pogojih miru lahko dosegamo zastavljene cilje. Zato si bomo v svojem vsakdanjem delovanju prizadevali za ustvarjanje takih medsebojnih odnosov, ki bodo omogočali razreševanje konfliktnih razmer in napetosti med sodelujočimi.

30.

Partnerji se strinjamo, da je model socialnega dialoga, ki smo ga razvili v zadnjih desetih letih, dal zadovoljive rezultate. Ob tem pa se zavedamo, da je socialni dialog mehanizem, ki se neprestano razvija in dopolnjuje, se prilagaja novim razmeram, ki so posledica sprememb v širšem in ožjem okolju. Da bi vzpostavili mehanizem, ki bi se pravočasno in primerno odzival novim razmeram in služil svojemu namenu, se moramo vsi udeleženci procesa neprestano izpopolnjevati v znanju in veščinah, ki so potrebne za uspešno vodenje socialnega dialoga med partnerji.

31.

Pri pospeševanju in razvoju sistema kolektivnih pogodb in krepitve socialnega dialoga na vseh ravneh bomo po potrebi vzpostavili tudi nove oblike sodelovanja med partnerji, kot jih poznajo države članice EU (skupni odbori socialnih partnerjev za različna področja in odbori socialnega dialoga na ravni dejavnosti, regije, občine, družbe in zavoda) in nove institucije za mirno reševanje sporov (mediacija, koncilijacija itd). Prizadevali si bomo za takšno izgrajevanje socialnega dialoga, ki bo omogočil vsem zainteresiranim reprezentativnim sindikatom in organizacijam delodajalcev vključitev v organizirane oblike socialnega dialoga na različnih ravneh.

32.

Partnerji se obvezujemo, da bomo pospešili delo na pripravi zakona o kolektivnih pogodbah, tako da bo pripravljen čimprej, predvidoma pa do konca septembra 2003 za obravnavo v državnem zboru na podlagi nove delovne zakonodaje. Pogoj za sprejem zakona je soglasje socialnih partnerjev o ključnih vprašanjih.

33.

Partnerji se bomo aktivno vključili v izvedbo PHARE projekta »Spodbujanje socialnega dialoga v Sloveniji«. Zagotovili bomo, da se bo aktivnosti predvidenih v programu udeležilo čim večje število predstavnikov delodajalcev in delojemalcev z vseh ravni, to je nacionalne ravni, ravni dejavnosti in podjetniške ravni. Tako bo s socialnim dialogom na ravni Evropske unije, s prakso držav članic Evropske unije in z najuspešnejšimi primeri socialnega dialoga iz neposredne prakse v posameznih dejavnostih in podjetjih seznanjenih čimveč neposrednih udeležencev v socialnem dialogu v Republiki Sloveniji.

3.1. Ekonomsko socialni svet RS

34.

Partnerji se strinjamo, da ESS ostaja osrednji in odprt organ socialnega dialoga v RS. Vse morebitne spremembe glede delovanja in organiziranosti ESS bodo sprejete soglasno.

35.

Naloge partnerjev:

a)

vlada si bo: