Program priprave državnega lokacijskega načrta za...

3749. Program priprave državnega lokacijskega načrta za regionalno cesto I. reda R1-221/1219 Zagorje–Bevško na območju plazu »Ruardi«

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za regionalno cesto I. reda R1-221/1219 Zagorje–Bevško na območju plazu »Ruardi«

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

Priprava državnega lokacijskega načrta je potrebna zaradi reševanja problematike vzdrževanja in ohranjanja obstoječega državnega cestnega omrežja ter odprave ozkega grla in rekonstrukcije odseka s ciljem povečanja prepustnosti, varnosti prometa in voznih lastnosti.

Osnovni cilj načrtovane ureditve je izboljšati prometne razmere na območju, kjer je leta 1986 plaz „Ruardi” zasul regionalno cesto na odseku številka 1219 Zagorje–Bevško. Po umiritvi plazu je bil izdelan začasni obvoz preko potoka Kotredeščica z montažnim kovinskim mostom s ponovno vključitvijo na obstoječo regionalno cesto. Začasni obvoz, predvsem montažni kovinski most, ne omogoča prevoza težjih vozil, promet preko njega pa poteka izmenično enosmerno. Bližnja naselja (Kotredež, Rove, Jesenovo, Čemšenik) se v zadnjih letih precej večajo, ob tem pa so povsem navezana na mesto Zagorje (občina, upravna enota, šole, zdravstveni dom ...). Z dograditvijo avtoceste preko Trojan bo regionalna cesta I. reda R1-221, ki poteka od Trojan preko Zagorja, Trbovelj, Hrastnika do Šmarjete, tudi glavna povezava Zasavja z avtocesto proti Ljubljani, Gorenjski, Primorski in Štajerski.

Minister za promet je z dopisom št. 2645-91/2001/27-0417 z dne 20. maja 2004 podal pobudo za začetek postopka priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo regionalne ceste R1-221/1219 Zagorje–Bevško od km 1,280 do km 1,700 (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Pobuda je dokumentirana s pregledno situacijo variant rekonstrukcije ceste iz elaborata: »Variante poteka ceste R1-221/1219 Zagorje–Bevško v območju plazu Ruardi«, ki ga je januarja 2004 izdelal IBT nizke gradnje Trbovlje, d.o.o. Pobuda je utemeljena v:

-

Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);

-

Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03).

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za regionalno cesto R1-221/1219 Zagorje–Bevško na območju plazu »Ruardi« (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, vezane na gradnjo regionalne ceste R1-221/1219 Zagorje – Bevško od km 1,280 do km 1,700.

Minister za promet je pobudo dokumentiral s tremi variantami poteka trase ceste, in sicer:

-

Varianta 1: Horizontalni potek variante 1 „čez plaz” v glavnem sledi prvotni trasi, kakršno je imela cesta pred sprožitvijo plazu. Horizontalni in vertikalni elementi trase ustrezajo računski hitrosti V(r) = 50 km/h (območje naselja). Problematična sta dva odseka variante 1, prvi je prehod preko plazu med km 1,300 in km 1,500, kjer je obvezno stabiliziranje terena in zgornjega dela plazu s sidrano pilotno steno, drugi pa je odsek med km 1,640 in km 1,780, kjer poteka varianta preko obstoječega mostu na Kotredeščici. Ugotovljeno je, da stari most nima zadostnega pretočnega profila in je zato potreben nov objekt s primerno svetlo višino.

-

Varianta 2: Varianta cestne povezave 2 „desni breg” je zasnovana tako, da po odcepu iz obstoječe ceste v km 1,300 zavije desno po sedanjem začasnem obvozu do km 1,400, v nadaljevanju pa se usmeri po desnem bregu Kotredeščice do priključka na traso prvotne regionalne ceste v km 1,720. Trasa upošteva načrtovano bodočo izgradnjo kombinirane steze (2 × kolesar, 2 × pešec). Uporabljeni so horizontalni elementi za V(r) = 40 km/h, kar je za območje naselja še sprejemljivo.

-

Varianta 3: Trasa variante 3 “levi breg” ima na začetku enak potek kot varianta 2 – “desni breg” do km 1,420. Od tod dalje prečka z novim mostom potok Kotredeščica in se usmeri ob levem bregu struge proti severu in se v območju km 1,800 vključi v potek obstoječe regionalne ceste v smeri Trbovlje (Bevško). Uporabljeni horizontalni elementi zadostujejo računski hitrosti V(r) = 40 km/h. Vertikalni potek povsem sledi terenu razen v območju km 1,400 do km 1,500, kjer se niveleta dvigne zaradi zagotovitve potrebne višine pretočnega profila pod novim mostom v km 1,482.

Variante načrtovane ureditve potekajo po območju Občine Zagorje ob Savi.

Dne 19. aprila 2005 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. Na prostorski konferenci ni bilo podanih priporočil.

Presoja in medsebojna primerjava variant (v nadaljnjem besedilu: študija variant), strokovne podlage iz VI. točke tega programa priprave ter državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).

V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, z odločbo št. 354-09-56/2005 z dne 21. 3. 2005 ugotovilo, da območje posega leži izven posebnega varstvenega območja (območja Natura 2000) v skladu z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, in 110/04) izven daljinskega vpliva na posebno varstveno območje in ne leži na zavarovanem območju.

Zato pred sprejemom državnega lokacijskega načrta ni treba izvesti celovite presoje vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presoje sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave.

Za gradnjo ceste, ki je dolga le okrog 450 m, ni treba izvesti presoje vplivov na okolje.

III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP – UPR), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije študije variant, revizije okoljskega poročila in recenzije državnega lokacijskega načrta ter drugih potrebnih dokumentov.

Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: DRSC), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave, študije variant, geodetskega načrta ter sredstva za izdelavo državnega lokacijskega načrta.

Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem glavnih in regionalnih cest zastopa DRSC.

Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga DRSC izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. DRSC v komisijo za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta imenuje tudi člana, ki ga določi MOP – UPR. MOP – UPR pred začetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta potrdi projektno nalogo.

IV. Nosilci urejanja prostora

Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:

1.

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

2.

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,

3.

Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje,

4.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,

5.

Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,

6.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,

7.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,

8.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za ohranjanje narave,

9.

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,

10.

DARS, d.d., Celje,