Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija |...

376. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija

Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I – ZUDE in Uradni list RS, št. 55/92 – ZVDK, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 – ZP-L in 36/00 – ZPDZC), 20. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02 – ZGO -1) ter 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(1)

S tem sklepom Republika Slovenija uskladi delovanje javnega zavoda Narodna galerija (v nadaljnjem besedilu: zavod) z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02 – v nadaljnjem besedilu: ZUJIK), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.

(2)

Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.

2. člen

Narodno galerijo je ustanovila skupina vodilnih slovenskih intelektualcev 18. septembra 1918 kot društvo. Njeno začetno zbirko so sestavili iz štirih obstoječih umetnostnih zbirk tedanjega Pokrajinskega muzeja za Kranjsko (danes Narodni muzej Slovenije), mestne umetnostne zbirke, zbirke Škofijskega muzeja in zbirke Društva za krščansko umetnost, prve razstavne prostore pa je dobila v poslopju Kresije. Leta 1926 je galerija pridobila prostore za stalno zbirko v Narodnem domu in jo prvič odprla za javnost 1928. leta. Zbirka je bila dokončno utemeljena v letih 1933–1935, ko je novoustanovljeni Mestni muzej Ljubljana prevzel večino mestne zbirke. Iz premoženja društva je Ljudska Republika Slovenija 1. junija 1946 ustanovila državno ustanovo z imenom Narodna galerija v Ljubljani (Uradni list LRS, št. III/43, 12. junija 1946). Po letu 1950 se je njena zbirka razdelila med Moderno galerijo in Narodno galerijo, ki sta se leta 1956 povsem ločili. Leta 1963 je galerija vzpostavila muzejsko pedagoško službo in leta 1972 pridobila lastne restavratorske zmogljivosti. Leta 1986 je pridobila v upravljanje umetnostni fond vlade in njenih služb. S sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija (Uradni list RS, št. 49/97 in 47/00) je Vlada Republike Slovenije uredila organizacijo in delovanje z veljavnimi predpisi.

3. člen

(1)

Narodna galerija je kulturna, znanstvena in raziskovalna ustanova, ki preučuje, zbira, hrani ter s pomočjo razstavljanja in interpretacije umetnin posreduje javnosti zgodovino umetnostne ustvarjalnosti, naročništva in recepcije celotnega slovenskega kulturnega prostora.

(2)

Svoje poslanstvo utemeljuje na podlagi zbirke slovenskih tabelnih slik in slik na platnu, zbirke slik drugih evropskih šol, zbirke kipov, zbirke del na papirju, zbirke fotografskih dokumentov premične umetnostne dediščine in specialnih zbirk, širi poznavanje o pestrosti in bogastvu premične umetnostne dediščine slovenskega kulturnega prostora, njene recepcije ter njene prepletenosti v širšem evropskem kontekstu. S svojimi predstavitvami prispeva k razumevanju lastne kulture na območju Republike Slovenije in v zamejstvu.

4. člen

(1)

Ime zavoda je Narodna galerija.

(2)

V mednarodnem poslovanju galerija uporablja ime National Gallery of Slovenia.

(3)

Sedež zavoda: Puharjeva 9, 1000 Ljubljana.

(4)

Zavod je pravna oseba.

(5)

Zavod je vpisan v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, št. reg. vložka 1/615/00.

II. DEJAVNOSTI ZAVODA

5. člen

(1)

Glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, kot javno službo obvezno opravlja naslednje naloge:

– zbira, evidentira, dokumentira, raziskuje, inventarizira dediščino na podlagi zbiralne politike in poslanstva zavoda,

– varuje in hrani zbirke ter jih dopolnjuje v skladu s poslanstvom galerije,

– razvija vlogo osrednje galerije za področja svojih zbirk v sodelovanju z mrežo muzejev, uporabniki, partnerji,

– v vlogi državnega muzeja skrbi za enotne standarde na področju varovanja in hranjenja tovrstnega muzejskega gradiva,

– poleg stalne razstave vsaj enkrat letno pripravi študijske razstave iz področja svojega delovanja, pri razstavah sodeluje z domačimi in tujimi muzeji in drugimi ustanovami,

– za ogled razstav je galerija odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih in državnih praznikih 1. januarja, 1. maja, 1. novembra in 25. decembra,

– pripravlja in izvaja pedagoške in andragoške programe ter programe za težje prilagodljive družbene skupine,

– omogoča dostopnost do podatkov in programov telesno oviranim osebam,

– aktivno sodeluje pri slovenskem in mednarodnem kulturnem, strokovnem in znanstvenem sodelovanju z drugimi muzeji, raziskovalnimi ustanovami in državnimi javnimi zavodi ter Radiotelevizijo Slovenija,

– povezuje se s slovenskimi ustanovami v zamejstvu in diaspori ter skrbi za načrtno varovanje in hranjenje te kulturne dediščine,

– skrbi za izobraževanje svojih strokovnih sodelavcev in nudi pomoč pri strokovnem izobraževanju strokovnih sodelavcev drugih muzejev, vodi strokovno izobraževanje pripravnikov,

– omogoča strokovno izobraževanje pripravnikov za kustose, pedagoge, dokumentaliste, komunikatorje, konservatorje-restavratorje in knjižničarje,

– ustrezni komisiji daje strokovna mnenja o izvozu, iznosu in uvozu kulturne dediščine,

– vodi evidenco nezakonito odtujenih predmetov premične kulturne dediščine,

– evidentira premično kulturno dediščino po standardih UNESCO (Object ID),

– posreduje podatke o dediščini v register in skrbi za dostopnost podatkov javnosti,

– pri restavratorsko-konservatorski dejavnosti se povezuje z Restavratorskim centrom Republike Slovenije in ostalimi muzeji,

– letni program razstav in prireditev usklajuje z razstavnimi termini z ostalimi državnimi muzeji,

– vodi fotografsko dokumentacijo premične umetnostne kulturne dediščine, pomembne za slovensko kulturo, ki je dostopna javnosti,

– vodi strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti, ki je odprta javnosti, in skrbi za izvajanje knjižnične dejavnosti po zahtevanih standardih in zakonodaji,

– izdaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške zapise, ki izhajajo iz poslanstva muzeja, ter druge oblike promocijskega materiala,

– organizira znanstvena in strokovna srečanja, razgovore, seminarje in podobno, predvsem s področja delovanja zavoda,

– redno obvešča javnost o prireditvah v sredstvih javnega obveščanja, redno posreduje informacije javnosti o poslovanju, razvojnih programskih ciljih in uresničevanju programa.

(2)

Za uresničevanje svojega poslanstva mora biti zavod odprt za ogled razstav šest dni na teden, razen dogovorjenih prazničnih dni, ter mora zagotoviti brezplačen ogled stalnih razstav vsako prvo nedeljo v mesecu.

6. člen

Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:

O/92.310    Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje
O/92.320    Obratovanje objektov za kulturne prireditve
O/92.340    Druge razvedrilne dejavnosti
O/92.511    Dejavnost knjižnic
O/92.521    Dejavnost muzejev
O/92.522    Varstvo kulturne dediščine
O/92.320    Obratovanje objektov za kulturne prireditve
O/92.310    Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje
O/92.110    Snemanje filmov in video filmov
M/80.422    Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.
K/74.873    Druge poslovne dejavnosti, d.n.
K/74.871    Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
K/74.810    Fotografska dejavnost
K/73.202    Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
K/73.201    Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja
K/73.101    Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja
K/72.600    Druge računalniške dejavnosti
K/72.400    Omrežne podatkovne storitve
K/72.300    Obdelava podatkov
K/72.220    Oskrba z računalniškimi programi in svetovanje
K/70.200    Dajanje lastnih nepremičnin v najem
H/55.304    Dejavnost premičnih in provizoričnih gostinskih obratov
H/55.303    Dejavnost slaščičarn, kavarn
H/55.400    Točenje pijač
G/52.471    Dejavnost knjigarn
G/52.488    Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah, d.n.
G/52.486    Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki
K/71.100    Dajanje avtomobilov v najem
K/71.340    Dajanje drugih strojev in opreme v najem
K/72.300    Obdelava podatkov
K/72.400    Omrežne podatkovne storitve
K/74.120    Računovodske in knjigovodske dejavnosti, razen revizijske dejavnosti
            in davčnega svetovanja
K/74.130    Raziskovanje trga in javnega mnenja
K/74.400    Oglaševanje
K/74.810    Fotografska dejavnost
K/74.851    Prevajanje
K/74.871    Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
K/74.872    Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo
DE/22.330   Razmnoževanje računalniških zapisov
DE/22.150   Drugo založništvo
DE/22.130   Izdajanje revij in periodike
DE/22.110   Izdajanje knjig
DE/22.140   Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
DE/22.310   Razmnoževanje zvočnih zapisov
DE/22.320   Razmnoževanje video zapisov
DE/22.330   Razmnoževanje računalniških zapisov.

III. ORGANI ZAVODA

7. člen

Organi zavoda so:

– direktor,

– svet,

– strokovni svet.

8. člen

(1)

Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.

(2)

Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.

(3)

Direktorja imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno.

(4)

Mandat direktorja traja pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.

(5)

Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.

(6)

Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi daje minister.

9. člen

(1)

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:

– univerzitetno izobrazbo ene od strok s področja dela zavoda,

– poznavanje področja dela zavoda,

– najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja dela zavoda,

– sposobnost za organiziranje in vodenje dela v kolektivu,

– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika.

(2)

Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan priložiti program delovanja zavoda v prihodnjih petih letih.

10. člen

(1)

Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata v naslednjih primerih:

– če sam zahteva razrešitev,

– če nastane kateri od razlogov, ko direktorju preneha pogodba o zaposlitvi po zakonu, ki ureja delovna razmerja,

– če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda,

– če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.

(2)

Minister mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta in strokovnega sveta ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.

(3)

Če svet oziroma strokovni svet ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da se z razrešitvijo strinja.

11. člen

(1)

Naloge direktorja so:

1.

načrtuje, organizira in vodi delo in poslovanje zavoda,