340. Pravilnik o uporabi zakona o prometnem davku
Na podlagi 79. člena zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92), izdaja minister za finance Republike Slovenije
PRAVILNIK
o uporabi zakona o prometnem davku
Ta pravilnik predpisuje uporabo stopenj, olajšav in oprostitev davka od prometa proizvodov in davka od prometa storitev (v nadaljnjem besedilu: davek), način vodenja evidenc o prometu proizvodov in storitev po različnih davčnih stopnjah oziroma davčnih osnovah, način medletnega in dokončnega obračuna davka, kraj plačila davka, način popisovanja proizvodov, za katere se spremenijo davčne stopnje, način obračunavanja in plačevanja razlike davka ter način vračila davka po zakonu o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92 – v nadaljnjem besedilu: zakon).
II. DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV
1. Promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo
2. člen
Uvoz proizvodov za končno potrošnjo
Za uvoz proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje uvoz proizvodov, ki jih končni potrošnik uvozi neposredno za lastne potrebe ali jih za njegov račun uvozi pravna oseba (v nadaljnjem besedilu: uvoznik).
Od proizvodov, ki jih uvozi končni potrošnik, obračuna davek od prometa proizvodov carinarnica po stopnjah, ki veljajo na dan nastanka obveznosti plačila carine. Predpisane stopnje uporabi carinarnica na davčno osnovo iz prvega odstavka 16. člena zakona in zaračuna davek uvozniku hkrati s carino in drugimi uvoznimi dajatvami.
Pri uvozu novih osebnih avtomobilov obračuna carinarnica davek od prometa proizvodov od vrednosti osebnih avtomobilov, ugotovljene po carinskih predpisih, v katero se ne vštevajo carina in druge uvozne dajatve, ki se plačujejo pri uvozu.
Pri uvozu tobačnih izdelkov uvoznik določi in pristojni carinarnici prijavi prodajno ceno, po kateri se v državi dajejo v promet tobačni izdelki, in sicer:
1)
za cigarete prodajno ceno z vračunanim davkom od prometa proizvodov;
2)
za druge tobačne izdelke (cigare, cigarillosi, tobak za pipo idr.) pa prodajno ceno, v katero ni vštet davek od prometa proizvodov.
Kopijo obvestila o prodajnih cenah pošlje uvoznik v 5 dneh po uvozu republiškemu upravnemu organu pristojnemu za finance.
Prodajna cena, od katere je obračunan prometni davek, se ne sme spremeniti brez poprejšnje prijave republiškemu upravnemu organu za finance in carinarnici, prek katere so bili uvoženi tobačni izdelki.
Uvoznik tobačnih izdelkov plačuje zaračunani davek od prometa tobačnih izdelkov po 33. členu zakona. Prodajalci uvoženih tobačnih izdelkov (trgovska in gostinska podjetja, zasebni trgovci in gostinci oziroma drugi, ki prodajajo tobačne izdelke), ki so te izdelke nabavili kot končni potrošniki s plačanim davkom, ravnajo pri spremembi davčnih stopenj oziroma spremembi drobnoprodajnih cen po določbah 59. člena zakona.
Za uvoz proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo se štejejo tudi začasni uvoz proizvodov na podlagi 14. in 16. člena, opreme iz 15. člena ter 1. in 5. točke 17. člena uredbe o začasnem izvozu in uvozu blaga (Uradni list SFRJ, št. 75/89 in 18/90) ter začasni uvoz instrumentov, aparatov, rekvizitov in drugih predmetov, namenjenih za igre na srečo. Davek od prometa proizvodov se plača pri vsakem obračunu in plačilu carine in drugih uvoznih dajatev, in sicer od davčne osnove, ki jo sestavljajo carinska osnova, carina in druge uvozne dajatve v skladu s 314. členom carinskega zakona.
Pri začasnem uvozu motornih vozil se davek plača v celoti pred registracijo vozila oziroma plovila.
5. člen
Jemanje proizvodov za lastno končno potrošnjo oziroma uporabo
Pravna oseba ali zasebnik, ki jemlje za lastno končno potrošnjo proizvode, ki jih je proizvedel ali uvozil ali kupil brez plačila davka oziroma s plačilom po znižani stopnji, od njih pa se plačuje prometni davek (uporaba materiala za storitveno dejavnost, oprema, reklamni izdelki idr.), obračuna in plača davek oziroma razliko davka takrat, ko vzame te proizvode za lastno končno potrošnjo oziroma uporabo.
6. člen
Brezplačna odtujitev proizvodov
Če se brezplačno odtujijo proizvodi lastne izdelave ali proizvodi, ob katerih nakupu ali uvozu ni bil plačan davek ali je bil plačan po znižani davčni stopnji in ob katerih prodaji končnemu potrošniku je davek uveden, se davek obračuna in plača takrat, ko so proizvodi dani končnemu potrošniku (3. točka 5. člena zakona). Davčni zavezanec – darovalec obračuna davek po predpisanih stopnjah od osnove, določene v drugem odstavku 16. člena zakona.
Če so proizvodi dani pravni osebi ali zasebniku za namene iz 6. ali 10. člena zakona ob izpolnitvi pogojev iz 7. člena zakona, se davek ne plača oziroma se plača po znižani davčni stopnji.
Davek se obračuna po stopnjah, ki veljajo na dan odtujitve, plača pa se v 5 dneh po odtujitvi oziroma s prvo redno akontacijo (34. člen zakona).
Pravne osebe in zasebniki, ki kupujejo proizvode za končno porabo, da bi jih dali brezplačno za reprezentanco reklamo, darila ipd., plačajo predpisani davek ob nabavi. Ko dajo tako kupljene proizvode brezplačno končnemu potrošniku, se od. takšnega prometa davek ne obračuna ponovno.
Založnik, ki brezplačno odstopi svoje izvode končnim potrošnikom, obračuna in plača davek po prvem in tretjem odstavku tega člena.
Pri brezplačni odtujitvi motornih vozil ali plovil, za katere je obvezna registracija, plača darovalec davek po tarifni številki 3 tarife davka od prometa proizvodov.
7. člen
Plačevanje prometnega davka od vrednosti odpisa (kala, razsipa, razbitja, okvare) in primanjkljaja proizvodov
Davek se plačuje tudi od vrednosti odpisa proizvodov (kala, razsipa, razbitja ali okvare), ki je večji od odpisa, dovoljenega po splošnem aktu davčnega zavezanca pravne osebe, oziroma od odpisa, ki ga določi kot dovoljenega strokovno združenje (v nadaljevanju: presežni odpis), ter od vrednosti primanjkljaja proizvodov, razen če nastane zaradi višje sile.
Za dovoljeni odpis, od katerega se ne plača davek, se štejejo tudi neprodani izvodi (remitenda) lastnih izdaj.
V prodajalni ali drugi poslovni enoti, ki se bremeni za proizvode le vrednostno po cenah z vračunanim prometnim davkom, se ob popisu ugotovi vrednost primanjkljaja ali presežka. Vrednost primanjkljaja ali presežka se razvrsti (razčleni) po tarifnih številkah in davčnih stopnjah na podlagi deleža vrednosti primanjkljaja ali presežka v celotni obremenitvi prodajalne ali druge poslovne enote. Delež vrednosti primanjkljaja ali presežka se izračuna na podlagi koeficienta na naslednji način:
vrednost primanjkljaja oziroma presežka deleža
Koeficient = ----------------------------------------------
vrednost celotne obremenitve
Koeficient iz tretjega odstavka tega člena se uporabi na vrednost obremenitve prodajalne ali druge poslovne enote po tarifnih številkah in davčnih stopnjah, upoštevaje tudi vrednost obremenitve za neobdavčene proizvode.
Znesek davka, vračunan v primanjkljaj oziroma presežni odpis se izračuna tako, da se uporabi preračunana davčna stopnja na vrednost ugotovljenega primanjkljaja oziroma presežnega odpisa, razčlenjenega po tarifnih številkah in davčnih stopnjah.
Obveznost obračuna prometnega davka nastane takrat, ko se ugotovi primanjkljaj ali presežni odpis (dan popisa), obveznost plačila pa v rokih iz 34. člena zakona.
Od primanjkljaja proizvodov, nabavljenih brez plačila davka (blaga za nadaljnjo prodajo, reprodukcijskega materiala in nadomestnih delov za vgraditev), se plačuje predpisani davek, razen če nastane zaradi višje sile oziroma vlomne tatvine (4. točka 5. člena zakona).
Od primanjkljaja proizvodov, nabavljenih po znižani davčni stopnji (oprema), se plačuje davek po stopnji, ki je enaka razliki med predpisano davčno stopnjo in stopnjo, po kateri je bil davek plačan ob nabavi.
Davčna osnova za manjkajočo opremo in reprodukcijski material je vrednost teh proizvodov v poslovnih knjigah oziroma vrednost, po kateri se za primanjkljaj bremeni odgovorna oseba in sicer tista vrednost, ki je večja. Davčna osnova za primanjkljaj blaga je njegova prodajna cena po petem odstavku 16. člena zakona.
Od primanjkljaja zaradi višje sile se ne plača davek. Od primanjkljaja zaradi vlomne tatvine se ne plača davek, če je o tem sestavljen zapisnik.
Z višjo silo je mišljen nepričakovan (izreden) dogodek, ki ga davčni zavezanec ni mogel odvrniti, preprečiti ali se mu izogniti (naravne nesreče in drugo).
Davek, ki je vračunan v ceno proizvodov in ga davčni zavezanec ni dolžan plačati, ker gre za primanjkljaj zaradi višje sile ali vlomne tatvine, izračuna davčni zavezanec za prodajalne ali druge poslovne enote, ki se obremenjujejo le vrednostno po cenah z vračunanim davkom, po tretjem, četrtem in petem odstavku 7. člena tega pravilnika.
10. člen
Komisijska prodaja proizvodov
Pri komisijski prodaji proizvodov končnemu potrošniku, ki jo opravi pravna oseba ali zasebnik v svojem imenu in za račun komitenta (v nadaljnjem besedilu: komisionar), se plačuje prometni davek ne glede na to, ali gre za nove ali rabljene proizvode, in ne glede na to, ali je bil pri prejšnjem prometu plačan davek od prometa proizvodov.
Zavezanec za davek od prometa proizvodov iz prvega odstavka tega člena je komisionar, ki proda proizvode končnemu potrošniku. Osnova za obračun davka je komisionarjeva prodajna cena z všteto komisijsko provizijo.
Pri komisijski prodaji proizvodov se plačuje prometni davek po stopnjah iz ustreznih tarifnih številk tarife davka od prometa proizvodov.
Za prodajo, ki jo opravi komisionar v svojem imenu in za račun fizične osebe, ni možno uveljaviti davčnih olajšav po 6., 7. in 10. členu zakona.
Pri komisijski prodaji rabljenih osebnih avtomobilov, drugih motornih vozil in plovil, za katere je obvezna registracija, se plača davek po stopnji iz tar. št. 3 tarife davka od prometa proizvodov. Davčni zavezanec je komisionar, ki pri prodaji ravna po 54. členu zakona. Davčna osnova je komisionarjeva prodajna cena z všteto komisijsko provizijo.
11. člen
Promet proizvodov iz konsignacijskega skladišča
Od prometa proizvodov iz konsignacijskega skladišča obračunava imetnik konsignacijskega skladišča davek od prometa proizvodov po predpisanih davčnih stopnjah od prodajne cene proizvodov, izkazane v tolarjih, v kateri so poleg carine in drugih uvoznih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu, vsebovani tudi odvisni stroški in konsignacijska marža.
Od prometa konsignacijskega skladišča se obračunava in plačuje davek na način, ki je določen za trgovino.
12. člen
Prodaja proizvodov na javni licitaciji
Od proizvodov, ki se prodajajo končnim potrošnikom na javni licitaciji (javni dražbi), obračunava davčni zavezanec, ki jih prodaja, davek od prometa proizvodov po predpisanih davčnih stopnjah od prodajne cene, dosežene na javni licitaciji. Če je na javni licitaciji določeno, da se proizvodi prodajajo po cenah, v katere je vračunan davek od prometa proizvodov, ga davčni zavezanec obračuna po preračunani davčni stopnji.
Če so na javni licitaciji proizvodi prodani pravni osebi ali zasebniku za namene iz 6. ali 10. člena zakona ob izpolnitvi pogojev iz 7. člena zakona, se davek ne plača oziroma se plača po znižani davčni stopnji.
13. člen
Promet informativnega in zabavnega tiska
Pri prometu informativnega in zabavnega tiska, pri katerem je prodajna cena odtisnjena na vsakem izvodu, obračunava in plačuje davek založniška organizacija oziroma podjetje (založnik) ali uvoznik takšnega tiska.
Osnova za davek od prometa proizvodov je razlika med vrednostjo natisnjenih oziroma uvoženih izvodov in vrednostjo neprodanih izvodov. Vrednost natisnjenih oziroma uvoženih izvodov se dobi tako, da se njihovo število, razvidno iz računa tiskarja oziroma iz uvoznega dokumenta, pomnoži s prodajno ceno. Kot vrednost neprodanih izvodov se šteje 20% vrednosti natisnjenih oziroma uvoženih izvodov, izračunane po ceni, odtisnjeni na izvodu.
Založniki oziroma uvozniki informativnega in zabavnega tiska pri obračunu prometnega davka upoštevajo kot dovoljen odpis, od katerega se ne plača davek tudi vrednost neprodanih izvodov (remitenda), če le – ta presega z zakonom predpisano 20% vrednost natisnjenih, oziroma uvoženih izvodov.
14. člen
Promet motornih vozil in plovil, ki se registrirajo
Prodajalec motornih vozil in plovil, za katera je obvezna registracija, izkaže na računu davčno osnovo, davčno stopnjo in znesek obračunanega davka ter vpiše opombo, da je bil davek plačan ob. nakupu (54. člen zakona).
Pri prodaji rabljenih motornih vozil ali plovil, kjer je prodajalec fizična oseba, davčni organ potrdi na pogodbi oziroma računu, da je bil davek plačan.
Prodajalec novih uvoženih osebnih avtomobilov (tudi uvoženih po dolgoročni industrijski kooperaciji), izkaže na računu ločeno davčno osnovo, ki jo predstavlja tolarska protivrednost nabavne vrednosti uvoženega osebnega avtomobila skupaj z drugimi stroški prodaje (špediterski, bančni, prodajalčeva razlika v ceni in drugi) ter ločeno carino ter druge uvozne dajatve. Poleg davčne osnove izkaže še tarifno številko, davčno stopnjo in znesek obračunanega davka ter vpiše opombo, da je bil davek plačan ob nakupu.
Pri komisijskem uvozu novih osebnih avtomobilov ravna komisionar po tretjem odstavku tega člena.
15. člen
Promet tobačnih izdelkov
Davčna osnova za obračun prometnega davka po 1. točki tarifne številka 6 tarife davka od prometa proizvodov je prodajna cena, v katero je vštet prometni davek po 1. točki te tarifne številke. Ta osnova se določi tako, da se na končno prodajno ceno proizvajalca ali uvoznika uvozna oziroma proizvodna cena, povečana za odvisne stroške in priznano razliko v ceni) uporabi predpisan davek, izračunan po preračunani stopnji.
Preračunana stopnja se izračuna takole:
1
preračunana stopnja = ------ = 1,818
1-0,45
Na tako izračunano davčno osnovo se doda znesek davka iz 2. točke tarifne številke 6 Tarife davka od prometa proizvodov v tolarjih po zavitku cigaret.
2. Promet proizvodov, ki niso namenjeni za končno potrošnjo
V 6. in 10. členu zakona so določene pogojne oprostitve davka.
Pogojno davčno oprostitev oziroma nižjo davčno stopnjo lahko doseže kupec, ki je kot upravičeni kupec naveden v 1. do 3. točki prvega odstavka 6. oziroma v 10. členu zakona, če izpolnjuje pogoje iz 7. člena zakona.
Količine in vrste proizvodov, ki se kupujejo za nadene iz 6. ali 10. člena zakona na podlagi letne pogodbe, morajo biti razvidne iz pogodbe ali iz priloge k njej, lahko pa tudi iz posamezne naročilnice kupca, ki se sklicuje na tako pogodbo. Izjemoma lahko trgovska podjetja kot kupci v pogodbah, na podlagi katerih bodo med letom kupovali blago za nadaljnjo prodajo, določijo blago po blagovnih skupinah in jih zgolj vrednostno določijo.
Izjavo iz 3. točke 7. člena zakona lahko da kupec na naročilnici ali kot prilogo k njej. Če je izjava priloga k naročilnici, se mora sklicevati na številko in datum naročilnice. Če se proizvodi kupujejo sukcesivno po pogodbi, lahko da kupec izjavo v pogodbi ali pa kot prilogo k njej.
Kupec mora v izjavi napisati, za katero svojo registrirano dejavnost nabavlja proizvode brez plačila davka (npr. za gradbeno dejavnost, za proizvodnjo tekstilnih izdelkov) oziroma s plačilom davka po znižani stopnji (npr. oprema za opravljanje projektantskih storitev, ipd.).
Prodajalec napiše v računu o prodaji klavzulo, da prometni davek ni bil obračunan oziroma je bil obračunan po znižani davčni stopnji na podlagi kupčeve izjave (napiše številko in datum izjave).
Prodajalec ne sme prodati kupcu proizvodov brez obračunanega davka oziroma z davkom po znižani stopnji, če je po zakonu očitno, da se taki proizvodi ne štejejo za reprodukcijski material, ki je lahko oproščen davka, ali da ti proizvodi za takega kupca nimajo take narave, da bi jih lahko nabavil brez plačila davka oziroma s plačilom po znižani stopnji, ne glede na to, da je kupec dal formalno pravilno pisno izjavo. Če ne ravnajo tako, se šteje, so kršili 51. člen zakona.
Če carinarnica ugotovi, da uvoznikova izjava ni v skladu z zakonom, uvoznika opozori na pomanjkljivost. Če uvoznik kljub opozorilu vztraja, da lahko uvozi proizvode brez plačila davka oziroma s plačilom po znižani stopnji, carinarnica upošteva njegovo izjavo v carinskem postopku, o tem pa v 30 dneh obvesti davčni organ.
Če pravna oseba ali zasebnik odkupuje od fizične osebe proizvod, od katerega mora biti plačan davek, obračuna davek, ki ga plača namesto davčnega zavezanca – fizične osebe tako, da uporabi preračunano stopnjo na prodajno vrednost proizvoda. Davek plača na predpisane račune v petih dneh po izplačilu kupnine oziroma ob prvi redni akontaciji.
18. člen
Promet proizvodov, namenjenih nadaljnji prodaji
Poleg pravnih oseb in zasebnikov, ki so. registrirani za opravljanje trgovske dejavnosti, lahko kupujejo proizvode z izjavo po 1. točki 6. člena zakona brez plačila davka tudi druge pravne osebe, registrirane za nakup in prodajo proizvodov v okviru njihovih dejavnosti (lekarne, inženiring, gradbena podjetja, založniki ipd.) ter lahko obračunajo in plačajo davek ob njihovi prodaji.
Zasebnik, ki poleg opravljanja proizvodne ali storitvene dejavnosti, tudi nabavlja in prodaja proizvode kot trgovsko blago, jih lahko nabavlja brez plačila davka z izjavo po 1. točki 6. člena zakona ter davek obračunava in plačuje od prodajne cene tako nabavljenih proizvodov. Pri nabavi in prodaji blaga veljajo za njega tiste določbe zakona, ki se nanašajo na zasebne trgovce.
19. člen
Promet reprodukcijskega materiala
Reprodukcijski material iz 12. člena zakona lahko kupujejo po 2. točki prvega odstavka 6. člena zakona brez plačila davka na način in pod pogoji iz 7. člena zakona le pravne osebe in zasebniki, ki opravljajo proizvodno dejavnost iz drugega odstavka 6. člena zakona, kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in katerih katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč presega 2.000 tolarjev ter osebe iz tretjega odstavka 6. člena zakona.
Za les in lesne gozdne sortimente iz drugega odstavka 12. člena zakona, ki se ne morejo nabavljati kot reprodukcijski material brez plačila davka se štejejo: hlodovina iglavcev in listavcev, drogovi iglavcev in listavcev, jamski les iglavcev in listavcev, vodnjaški drogovi, vinogradniško kolje, celulozni les iglavcev in listavcev, les za lesne plošče in drva. Les iz prejšnjega stavka se ne more šteti za reprodukcijski material tudi če je bil uporabljen v lastnem proizvodnem procesu.
Material za pakiranje, ki se kot reprodukcijski material v proizvodnem procesu lahko nabavlja brez plačila davka, so tudi palete, žice, motvozi, manila, rafija, lepilni trakovi, zavojni papir, etikete, nalepnice, vinjete, navodila za uporabo proizvoda, pisne garancije in podobni proizvodi, ki se nalepijo ali pritrjujejo na končni proizvod oziroma se proizvodu priložijo.
Kot reprodukcijski material, ki se lahko nabavlja brez plačila davka se štejejo tudi polietilenska platna, ki se uporabljajo v kmetijski dejavnosti.
Material za vzdrževanje in čiščenje opreme in proizvodnih prostorov, ki se kot reprodukcijski material lahko nabavlja brez plačila davka, so čistila, detergenti, mila, volna za čiščenje, metle, ščetke, odpadni tekstilni izdelki ipd.
20. člen
Promet reprodukcijskega materiala, ki se uporablja v gradbeništvu
Gradbeni material, naštet v 4. točki prvega odstavka 12. člena zakona, smejo po 2. točki 6. člena in pod pogoji in na način iz 7. člena zakona nabavljati brez plačila davka pravne osebe in zasebniki, ki so registrirani za opravljanje gradbene dejavnosti, oziroma proizvodni obrati gradbene dejavnosti iz tretjega odstavka 6. člena zakona. Tako nabavljeni gradbeni material se sme porabiti za graditev, rekonstrukcijo, adaptacijo in popravila ter sprotno in investicijsko vzdrževanje gradbenih objektov.
Za opravljanje gradbene dejavnosti se štejejo:
1)
gradbena dela v visoki gradnji; v nizki gradnji in pri vzdrževanju cest, vštevši vzdrževanje plovnih poti; v hidrogradnji;
3)
zaključna dela v gradbeništvu; zidarska, pleskarsko-barvarska, fasaderska, stavbnokleparska, ključavničarska, steklorezniška, dela pri tlakovanju, asfaltiranju, pokrivanju streh, notranja inštalaterska dela za vodovod, kanalizacijo, elektriko, plin, paro idr.;
4)
investicijska dela v lastni režiji.
Objekti, za katerih postavitev ni potrebno gradbeno dovoljenje, se ne štejejo za gradbene objekte po zakonu.
Med gradbeni material, ki z vgraditvijo postane sestavni del objekta, se štejejo tudi stavbno pohištvo ter vse vrste stenskih, stropnih in talnih oblog, polkna, vse vrste okenskih zagrinjal, razen zaves in vse vrste predelnih sten, ne glede na to, iz kakšnega materiala so izdelane.
Med priključke, ki z vgraditvijo postanejo sestavni del objekta, se štejejo tudi števci pretoka pare in plina, merilniki kalorij; protitokovni aparati; električne ure; stikala, vtičnice, priključne omarice, varovalke in drugi izdelki, ki se vgrajujejo v stene ali razdelilne table; zvonci in domofoni, alarmne naprave; priključne omarice in drugi priključni elementi za telefon in telefonske centrale; antene in priključni elementi za antene, razen antenskih satelitskih sprejemnikov; grelniki, ventilatorji in drugi priključni elementi za gretje in hlajenje; sanitarne naprave in drugi izdelki, ki se priključujejo na instalacijsko omrežje.
21. člen
Promet proizvodov, ki se vgrajujejo v proizvode, ki se popravljajo in servisirajo
Remontna podjetja, zasebniki in servisi, registrirani za promet, popravilo in vzdrževanje proizvodov trajnejše uporabne vrednosti (strojev, naprav, aparatov ipd.), smejo po 3. točki prvega odstavka 6. člena zakona pod pogoji in na način iz 7. člena zakona kupovati brez davka od prometa proizvodov nadomestne dele in drug material, potreben za vgraditev v proizvode, ki se popravljajo in servisirajo.
Servisi, ki so registrirani za obnavljanje proizvodov trajnejše uporabne vrednosti, kupujejo proizvode, ki jih bodo v okviru svoje registrirane dejavnosti obnovili, brez plačila davka na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena zakona in na način in pod pogoji iz 7. člena zakona. Davčna osnova pri prodaji obnovljenega proizvoda je končna prodajna cena.
Če servis naroči del servisne storitve pri drugem servisu priloži svoji naročilnici fotokopijo izjave naročnika servisne storitve. Drugi servis izjavo upošteva pri obračunu davka od vgrajenih nadomestnih delov.
Kadar se nadomestni deli iz prvega odstavka tega člena vgrajujejo v proizvode, ki se štejejo za opremo pravnih oseb ali zasebnikov, se od vrednosti prodanih oziroma vgrajenih delov plača davek po tar. št. 3 tarifne davka od prometa proizvodov, če so izpolnjeni pogoji iz 7. in 10. člena zakona.
Kadar se nadomestni deli iz prvega odstavka tega člena vgrajujejo v proizvode, ki se ne štejejo za opremo pravnih oseb ali zasebnikov oziroma se vgrajujejo v proizvode, ki so last fizičnih oseb, se od vrednosti prodanih in vgrajenih delov obračuna in plača davek po stopnjah iz ustreznih tarifnih številk.
Davčni zavezanec mora v računu posebej izkazati vrednost vgrajenih nadomestnih delov in drugega materiala in stopnjo in znesek obračunanega davka od prometa proizvodov ter posebej izkazati ceno opravljene storitve in stopnjo in znesek davka, obračunan od storitve.
Če je serviser ob nakupu nadomestnih delov in materiala plačal davek in oboje ločeno izkazuje v računu, ni dolžan od teh delov in materiala obračunati davka, če v računu označi, da je bil davek že plačan, in če je zaračunana cena enaka nabavni ceni teh proizvodov z vračunanim davkom. Upravičenost nezaračunavanja davka po tem odstavku serviser dokazuje z evidenco, v kateri zagotavlja podatke o količini nabavljenih nadomestnih delov in materiala po nazivu, merski enoti in vrednosti po dobaviteljih ter podatke o uporabi ter nadomestnih delov in materiala po računih.
Proizvodi, ki so bili nabavljeni po znižani davčni stopnji na način in pod pogoji iz 7. in 10. člena zakona, morajo biti v kupčevem poslovnem prostoru, če se delovni proces ne opravlja izven poslovnega prostora, razen motornih vozil in plovil.
S pisarnami in drugimi upravnimi prostori po tretjem odstavku 10. člena zakona so mišljeni: prostori bank, zavarovalnic, upravnih organov; pisarne in podobni prostori, kjer se opravlja administrativna dejavnost tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Za take prostore se ne štejejo učilnice, kinodvorane, gledališke dvorane, telovadnice in podobno.
Pravne osebe in zasebniki, ki za opravljanje svoje registrirane dejavnosti uporabijo proizvod, ki so ga izdelali sami ali ga je za njihov račun izdelal kdo drug in je za tak proizvod obvezna registracija, ravnajo glede obračuna prometnega davka v skladu z 10. in 11. členom zakona. Davek obračuna davčni organ v kraju sedeža pravne osebe oziroma stalnega prebivališča zasebnika od davčne osnove, določene v 16. členu zakona. Davek se plača v petih dneh po izdelavi proizvoda oziroma pridobitvi strokovnega mnenja, izdanega po predpisih o varnosti cestnega prometa.
24. člen
Uvoz proizvodov za nadaljnjo prodajo, reprodukcijo ali predelavo ter uvoz opreme
Pravne osebe in zasebniki smejo samo na način in pod pogoji iz 7. člena zakona uvažati proizvode za nadaljnjo prodajo, reprodukcijo in predelavo ter za opravljanje servisne dejavnosti, brez plačila davka in opremo s plačilom davka po znižani davčni stopnji iz tar. št. 3 tarife davka od prometa proizvodov.
Pri uvozu opreme obračuna in zaračuna davek carinarnica skupaj s carino in drugimi uvoznimi dajatvami.
Z uvozom opreme je mišljen tudi začasen uvoz opreme.
Uvoznik da carinarnici prek katere uvaža proizvode, pred carinjenjem izjavo o oprostitvi plačila davka oziroma plačilom davka po znižani stopnji, in sicer svojo, če uvaža v svojem imenu in za svoj račun, oziroma naročnikovo, če uvaža v svojem imenu in za tuj račun.
3. Oprostitve prometnega davka
25. člen
(18. člen zakona)
S proizvodi, ki se izvažajo, so mišljeni tudi proizvodi, ki se po registrirani pogodbi o oddaji graditve investicijskega objekta v državi tujemu izvajalcu izvozno – uvozno carinijo, ne da bi šli čez carinsko črto.
Pravico do nakupa osebnega avtomobila brez plačila davka ima oseba, ki predloži prodajalcu izvid in pisno mnenje pristojne invalidske komisije oziroma strokovne komisije za razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, imenovane na podlagi zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76), da so izpolnjeni pogoji iz 14. točke 18. člena zakona. Izvid in mnenje pristojne komisije ne smeta biti stara več kot šest mesecev.
Oseba iz prvega odstavka tega člena lahko uveljavi pravico do davčne oprostitve, če kupuje osebni avtomobil izključno za osebni prevoz in če prodajalcu, uvozniku ali carinarnici poleg izvida in mnenja pristojne komisije da na vpogled tudi naslednje dokaze:
1) da je sposoben voziti osebni avtomobil, kar dokaže z ustreznim vozniškim dovoljenjem na svoje ime;
2) da mu je potrebna nega in pomoč druge osebe, ki ima vozniško dovoljenje, in bo vozila ta avtomobil izključno zaradi prevoza zadevnega invalida, če ta ne more imeti vozniškega dovoljenja zaradi navedenih razlogov, kar se dokaže z odločbo, s katero ji je prizna pravica do strežbe in pomoči, ali z drugim dokumentom, ki ga izda pristojni organ, in vozniškim dovoljenjem osebe, ki streže invalidu in mu pomaga.
Prodajalec, uvoznik ali carinarnica mora o vseh navedenih dokazih, na podlagi katerih invalid uveljavlja pravico do davčne oprostitve pri nakupu osebnega avtomobila, vpisati ustrezne podatke v fakturo oziroma carinsko deklaracijo o prodaji osebnega avtomobila zadevni osebi brez obračunanega davka. Prodajalec potrdi oprostitev plačila davka na računu oziroma carinski deklaraciji, na podlagi česar se lahko osebni avtomobil registrira, na računu oziroma carinski deklaraciji pa napiše organu, pristojnemu za registracijo vozil naslednjo opombo:
»Če invalidna oseba odtuji vozilo v treh letih po nakupu, mora plačati prometni davek, ki ga je bila oproščena.«
Če se vozilo da drugi osebi, da ga vozi, razen, če je v vozilu invalid, se mora plačati prometni davek, ki ni bil plačan pri nakupu.
Če invalid uveljavi pravico do oprostitve davka za kupljeni osebni avtomobil, se v prometno dovoljenje za ta avtomobil v rubriko Opomba vpiše tole besedilo:
»Če se vozilo odtuji do (vpiše se datum, ki bo čez tri leta), se mora plačati prometni davek (14. točka 18. člena zakona). Vozi invalid ali druga oseba, če hkrati vozi invalida.«
Uporabo osebnega avtomobila, nabavljenega brez plačila davka po 14. točki 18. člena zakona kontrolira prometna policija in o ugotovljenih nepravilnostih obvešča davčni organ.
Organ, pristojen za registracijo vozil, ne sme registrirati osebnega avtomobila, ki ga je invalid kupil brez plačila davka na drugo osebo, preden potečejo tri leta od dneva njegovega nakupa, če invalid ne predloži potrdila davčnega organa, da je vplačal davek s pripadajočimi obrestmi od dneva nakupa do dneva prodaje osebnega avtomobila.
Med proizvode iz 17. točke 18. člena zakona se štejejo Humana, Bebimil, Nektarmil, Sojamil in podobni izdelki, namenjeni izključno za hrano dojenčkov.
4. Obračun davka po tarifi davka od prometa proizvodov
28. člen
Plačevanje davka od prometa proizvodov iz tarifne številke 1 tarife davka od prometa proizvodov
Po tarifni številki 1 se plačuje davek od vseh tistih proizvodov, ki niso posebej imenovani v tarifnih številkah 2 do 7 tarife davka od prometa proizvodov ali za katere ni predpisana davčna oprostitev po 18. členu zakona.
Po tarifni številki 1 se plačuje prometni davek tudi od tehle proizvodov:
1)
motornih vozil in drugih vozil, razen osebnih avtomobilov z delovno prostornino bencinskega motorja nad 1,8 litra in dieselskega motorja nad 1,9 litra;
2)
grafičnih izdelkov (razen grafičnih izdelkov iz 13. točke tarifne številke 3) kot so koledarji, telefonski imeniki, vozni redi, prospekti, tiskana in druga embalaža na papirju in kartonu, ceniki, katalogi, obrazci, čekovne in hranilne knjižice, potni listi, vstopnice, lepilni in drugi trakovi in podobni izdelki;
3)
pisalnega, risalnega ali kopirnega papirja, drugega pisarniškega materiala in šolskih potrebščin, razen proizvodov iz 12. točke tarifne številke 3;
4)
barv, pigmentov, firnežev, glazur, emajlov, razredčil, premaznih sredstev idr. razen barv za fasade, zidove, okna in vrata iz 1. točke tarifne številke 2, ki ne vsebujejo škodljivih snovi;
5)
od nadomestnih delov za proizvode, vključno za osebne avtomobile;
6)
od naftnih derivatov, od katerih prometa se ne plačuje davek po tarifni številki 5 tarife davka od prometa proizvodov;
Pivo je alkoholna pijača, ki se daje v promet z imenom pivo, ne glede na delež vsebovanega alkohola.
8)
od osvežilnih gaziranih brezalkoholnih pijač, aromatiziranih sirupov in pijač, ki vsebujejo alkohol, vendar ne več kot 2%;
a)
pijače, pridobljene z mešanjem sadnih baz, citrusovih baz ali aromatiziranih sirupov v vodi ali mineralni vodi z dodatkom sladkorja, organskih kislin, arom, barvil in drugih aditivov ter ob morebitnem dodatku ogljikovega dioksida. Te pijače lahko vsebujejo tudi alkohol (etanol), vendar ne več kot 2%;
b)
umetne osvežilne pijače iz ekstraktov in esenc, pridobljene z mešanjem rastlinskih ekstraktov ter naravnih esenc, umetnih esenc in kombiniranih esenc z vodo ali z mineralno vodo z dodatkom sladkorja, dovoljenih organskih kislin in drugih aditivov ter z morebitnim dodatkom ogljikovega dioksida. Med drugim spadajo med te pijače tudi pijače tipov kola, biter in tonik, kot tudi umetne limonade, pokalice in sorodne pijače podobne sestave, izdelane iz esenc. Te pijače lahko vsebujejo tudi alkohol (etanol), vendar ne več kot 2%;
c)
visokokalorične osvežilne pijače, pridobljene iz ene ali več naslednjih sestavin, raztopljenih v vodi: citrusove baze (limone, pomaranče, mandarine, grenivke in njihovi hibridi), sadne baze kontinentalnih vrst sadja (jagode, maline, breskve, šipek idr.), aromatiziranih sirupov iz citrusnega sadja in aromatiziranih sirupov iz kontinentalnega sadja, sladkorja (saharoze, sladkornega sirupa, glukoze in glukoznega sirupa, dekstroze in fruktoze), kislin (citronske, jabolčne, vinske ali askorbinske), naravnih arom in naravnih emulzij, dovoljenih naravnih barvil, natrijevega benzoata in askorbinske kisline in njunih soli ter ob morebitnem dodatku ogljikovega dioksida: te pijače lahko vsebujejo tudi alkohol (etanol), vendar ne več kot 2%;
č)
druge pijače, ne glede na to, ali so pridobljene iz naravnih ali umetnih sestavin ali v kombinaciji teh sestavin, z dodatkom ali brez dodatka arom, barvil, kislin in drugih aditivov posamično ali v kombinaciji z ogljikovim dioksidom ali brez njega; tudi te pijače lahko vsebujejo alkohol (etanol), vendar ne več kot 2%;
d)
med osvežilne gazirane brezalkoholne pijače iz tega odstavka se štejejo tudi proizvodi, izdelani v obliki tablet, praškov idr., iz katerih se s topljenjem v vodi dobijo osvežilne gazirane brezalkoholne pijače.
9)
od surove, pražene in mlete kave in kavnega ekstrakta;
10)
od poldragih kamnov, ki se samostojno dajejo v promet kot neobdelan oziroma nepripravljen drug material in ki se ne obravnavajo kot dragi kamni:
a)
opali (plemeniti opal, ognjeni, navadni in polopal, hidrofan, kašalong), cirkon, hiacintin, topaz, hrizolit in olivin;
b)
granati (grosular, črni melanit, niron, češki granat, alaman, almandin, apersartin, tonazolit, uvarovit idr.), turmalin, tirkiz, vezuvian;
c)
glinenci (amazonski kamen, rumeni ortoklas, sončev kamen, mesečev kamen, labrador idr.), kremen (gorski kristal, sajavec, ametist, rožnati kremen, citrin, češki topaz, avanturin, mačje oko, jaspis idr.), ortoklas in glinenec (prosojni mesečev kamen, zeleni amazonec idr.).
29. člen
Plačevanje davka od prometa proizvodov po tarifni številki 2 tarife davka od prometa proizvodov
Med proizvode iz 1. točke tarifne številke 2 se vštevajo tudi cementni izdelki.
Med detergente brez fosfatov iz 6. točke tarifne številke 2 se vštevajo detergenti, ki vsebujejo do 1% fosforja.
Naravno vino iz 9. točke tarifne številke 2 tarife je izdelek, pridobljen z naravnim alkoholnim vrenjem mošta ali drozge grozdja, in to brez dodajanja sladkorja ali drugih sladkih snovi, brez dodajanja alkohola, močnih alkoholnih pijač, barvil, kisline, tropin, koncentriranega mošta, dišav in drugih snovi in primesi in brez mešanja vina s specialnim vinom. Naravna vina so tudi peneča vina, ki poleg sestavin, ki so v naravnih vinih, vsebujejo le še ogljikov dioksid v količinah, ki so določene s posebnimi predpisi. Peneča vina so lahko naravna peneča vina in umetna (gazirana) peneča vina, odvisno od tega, ali je nastal ogljikov dioksid izključno z alkoholnim vrenjem ali pa je bil delno dodan pod tlakom. Odvisno od deleža ogljikovega dioksida so peneča vina lahko polpeneča vina, peneča vina in močno peneča vina.
Za žlahtne kovine v kovani in nepredelani obliki iz 10. točke tarifne številke 2 se štejejo:
1)
žlahtne kovine v nepredelani obliki, in sicer: bloki, ploščice in palice, označene z uradnim žigom proizvajalca žlahtnih kovin ali pooblaščene rafinerije;
2)
žlahtne kovine v kovani obliki, in sicer: vse vrste kovancev, ki so bili ali ki so v času izdaje v kakšni državi zakonito plačilno sredstvo oziroma je na njih označena nominalna vrednost v valuti države, veljavni na dan izdaje kovancev.
Med oblačila iz 11. točke tarifne številke 2 se ne vštevajo kape, klobuki, tančice, ovratniki, manšete, naramnice, podveze in podobno.
30. člen
Plačevanje davka od prometa proizvodov iz tarifne številke 3 tarife davka od prometa proizvodov
Davek po tarifni številki 3 se plačuje le od tiste opreme in njenih nadomestnih delov, katerih promet se opravi na način in pod pogoji iz 7. člena zakona, kadar ti pogoji niso izpolnjeni, se od prometa opreme plača davek po stopnjah iz ustreznih tarifnih številk tarife davka od prometa proizvodov.
Med proizvode, ki so namenjeni za prehrano ljudi po 7. točki tarifne številke 3 se štejejo tudi tile proizvodi:
a)
sadni izdelki (npr. džem, marmelada, kompot, kandirano sadje, sadni sokovi, koncentrirani sadni napitki, koncentrati sadnega soka v prahu, sušeno sadje, sušeno sadje v prahu, sadni žele, sadni sirup, sladoled, sadna kaša ipd.);
b)
izdelki iz škroba in moke;
c)
slaščičarski in drugi pekovski izdelki (keksi, napolitanke, sladice);
č)
škrob, namenjen za hrano ljudi, jedilna želatina, esenca za pripravo sladic in drugi podobni izdelki; -d) naravni sadni sokovi in naslednje pijače:
-
pijače, pridobljene iz sadja, zelenjave in gozdnih sadežev ter njihovih koncentratov z dodatkom vode;
-
fermentirane osvežilne pijače iz žit (boza ipd.), pridobljene z nepopolno alkoholno fermentacijo kuhanega in ohlajenega hidrolizata škroba, v katerih so zaostali ali so pozneje ustvarjeni tudi stranski produkti fermentacije, kot so: sladkorji, organske kisline, sluzaste snovi, aldehidi idr. Pri izdelavi teh pijač se uporabljajo koruzna moka in zdrob, proso, otrobi in drugi škrobni produkti, žita, pekovski kvas, saharoza oziroma sladkorni sirup in citronska kislina. Delež alkohola (etanola) v teh pijačah ne sme presegati 0,6% neto količine izdelka;
-
fermentirane osvežilne pijače iz slada (kvas ipd.), pridobljene z nepopolno mlečno alkoholno fermentacijo sladnega ekstrakta, nastalega iz vzklilega osušenega in sahariziranega zrna žit oziroma ječmenovega in rženega slada s spremljajočimi aromatičnimi in ekstrakcijskimi snovmi. Pri izdelavi teh proizvodov se uporabljajo žitni slad, saharoza, sladkorni sirup, maltoza, kvas in karamel. Delež alkohola v teh proizvodih ne sme presegati 0,5% neto količine izdelka.
Za dekliška in deška oblačila do vštete številke 14 iz 11. točke tarifne številke 3 se štejejo oblačila, ki ustrezajo velikosti do 164 cm, pri katerih prsni obseg in obseg bokov ne presegata 88 cm.