Uredba o ureditvi trga za goveje meso

2025. Uredba o ureditvi trga za goveje meso

Na podlagi 5., 6. in 8. člena v zvezi s 126. členom zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o ureditvi trga za goveje meso

I. POGLAVJE:

Vsebina

1. člen

(vsebina uredbe)

Ta uredba določa naslednje ukrepe:

-

ukrep premij;

-

ukrep podpore skladiščenju govejega mesa;

-

ukrep intervencijskega nakupa govejega mesa;

-

ukrep prodaje intervencijskih zalog govejega mesa.

II. POGLAVJE:

Premije

I. PODPOGLAVJE:

Splošne določbe

2. člen

(pomen izrazov)

Uporabljeni izrazi v tem poglavju imajo naslednji pomen:

-

’proizvajalec’ je fizična ali pravna oseba ali kmetijsko gospodarstvo, katere kmetijsko gospodarstvo se nahaja na območju Republike Slovenije in redi govedo;

-

’bik’ je nekastrirano govedo moškega spola;

-

’vol’ je kastrirano govedo moškega spola;

-

’krava dojilja’ je krava kombinirane ali mesne pasme ali križanka z mesno pasmo ter pripada čredi, namenjeni za vzrejo telet za proizvodnjo mesa;

-

’telica’ je govedo ženskega spola, ki še ni telilo in je starejše od osmih mesecev;

-

’klavna telica’ je govedo ženskega spola, ki je namenjeno za zakol in je starejše od osem mesecev;

-

’premija’ pomeni ukrep neposrednega plačila na kravo dojiljo, bika oziroma vola in klavno telico;

-

’GVŽ’ pomeni glav velike živine.

3. člen

(označitev in registracija živali)

Kdor želi uveljavljati premijo za krave dojilje, posebno premijo in klavno premijo za telico mora imeti vse govedo označeno in registrirano ter vpisano v register govedi na kmetijskem gospodarstvu v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi.

4. člen

(izračun obremenitve krmnih površin)

Skupno število živali na kmetijskem gospodarstvu, za katere se lahko uveljavlja premija za krave dojilje, posebna premija ter klavna premija za telice, se določi na podlagi razpoložljivih krmnih površin v tekočem letu tako, da obtežba teh površin ne presega 2 GVŽ/ha.

Osnova za izračun obtežbe so razpoložljive krmne površine na kmetijskem gospodarstvu, navedene v obrazcu, ki ga proizvajalci vložijo v skladu s predpisom, ki ureja postopek za uveljavljanje neposrednih plačil.

Za razpoložljive krmne površine na kmetijskem gospodarstvu se upoštevajo vse krmne površine, namenjene reji goveda in drobnice v tekočem letu. Kot krmne površine se ne štejejo površine:

-

za katere se uveljavlja neposredno plačilo za pridelavo poljščin. Proizvajalci lahko te površine štejejo kot krmne v primeru, da so pridelki uporabljeni za krmo govedi oziroma drobnice in za te površine niso uveljavljali neposrednih plačil;

-

pod trajnimi nasadi, razen travniških sadovnjakov;

-

ki so namenjene pridelavi vrtnin;

-

ki so namenjene pridelavi industrijskih rastlin in krompirja.

Število ha krmnih površin se pomnoži z 2 GVŽ/ha, kar predstavlja skupno število GVŽ. Od tega števila se odšteje:

-

število GVŽ, ki ga prispevajo krave za prirejo mleka, ki so navedene v obrazcu o staležu živali, ki je sestavni del zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja postopek za uveljavljanje neposrednih plačil;

-

število GVŽ, ki ga prispeva drobnica, za katero so proizvajalci uveljavljali premije v skladu s predpisom, ki ureja trg ovčjega in kozjega mesa.

Tako dobljeno število GVŽ odgovarja maksimalnemu številu GVŽ, za katere se lahko uveljavlja posebna premija oziroma klavna premija za telice oziroma premija za krave dojilje.

Pri izračunu GVŽ se upoštevajo koeficienti iz naslednje preglednice:

----------------------------------------------------------------
Vrsta in kategorija živali                            Koeficient
----------------------------------------------------------------
Krave dojilje, krave za prirejo mleka
   ter govedo, starejše od 2 let                      1,00 GVŽ
Govedo od 6 do 24 mesecev                             0,60 GVŽ
Ovce in koze                                          0,15 GVŽ
----------------------------------------------------------------

Ne glede na prvi odstavek tega člena se omejitev glede obtežbe 2 GVŽ/ha krmnih površin ne upošteva za proizvajalce, katerih skupno število GVŽ je manjše od 15.

II. PODPOGLAVJE:

Posebna premija in klavna premija za telice

5. člen

(pogoji za posebno premijo in klavno premijo za telice)

Do posebne premije in klavne premije za telice je upravičen proizvajalec, ki je redil bike oziroma telice zadnja dva meseca oziroma vole zadnje štiri mesece pred zakolom oziroma izvozom.

Za živali, ki so bile v Republiko Slovenijo uvožene, se obdobje reje iz prejšnjega odstavka podaljša za en mesec.

Posebno premijo za bike oziroma vole oziroma klavno premijo za telice se uveljavlja ob zakolu, če je klavna masa trupov bikov oziroma volov oziroma telic najmanj 185 kg. V primeru, da so bile živali zaklane v obratu, kjer se ne ugotavlja klavna masa trupov v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji, se upošteva živa masa zaklanih živali, ki mora biti najmanj 340 kilogramov. Živali morajo biti zaklane v registrirani klavnici v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarsko-sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo.

Posebno premijo za bike oziroma vole oziroma klavno premijo za telice se lahko uveljavlja tudi, ki so bile živali izvožene, če je bila njihova živa masa najmanj 340 kilogramov.

Proizvajalci lahko v skladu s prejšnjim členom uveljavljajo posebne premije oziroma klavne premije za telice le za toliko živali, da obtežba razpoložljivih krmnih površin na kmetijskem gospodarstvu v tekočem letu ne presega 2 GVŽ/ha, razen v primeru šestega odstavka prejšnjega člena.

6. člen

(višina premije)

Višina premije za bika in vola ter telico za zakol za leto 2001 znaša 25.000 SIT.

Če skupna višina zahtevkov za namen iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višina premije iz tega člena sorazmerno zmanjša.

7. člen

(vlaganje zahtevkov)

Na Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) se vloži zahtevek na predpisanem obrazcu, in sicer:

-

za obdobje od 1. januarja do 30. junija: v roku od 1. julija do 15. julija;

-

za obdobje od 1. julija do 30. septembra: v roku od 1. oktobra do 15. oktobra;

-

za obdobje od 1. oktobra do 30. novembra: v roku od 1. decembra do 15. decembra;

-

za obdobje od 1. decembra do 31. decembra: v roku od 1. januarja do 15. januarja naslednjega leta. V tem primeru se upoštevajo pogoji za pridobitev premij in višina premije, ki so veljali v predhodnem letu, v katerem je bil zakol oziroma izvoz živali izvršen.

Zahtevek vsebuje izjavo proizvajalca, da je redil bike oziroma telice neprekinjeno zadnja dva meseca oziroma vole zadnje štiri mesece pred zakolom.

Zahtevku mora biti priloženo:

-

v primeru zakola: kopija dokumenta kontrolne organizacije o masi in razvrstitvi klavnih trupov v kakovostni tržni razred v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji, ali v primeru, da dokumenta kontrolne organizacije ni, drug ustrezen dokument o zakolu živali v klavnici, iz katerega morajo biti razvidni firma, sedež in registrska številka klavnice, identifikacijska številka živali, živa masa živali, spol in kategorija živali ter datum zakola;

-

v primeru izvoza: kopije enotnih carinskih listin, kopija fakture, overjena s strani carinarnice, na kateri so navedene identifikacijske številke živali ter dokument, v katerem je navedeno ime in priimek oziroma firmo in naslov oziroma sedež proizvajalca ter šifra kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID kmetijskega gospodarstva);

-

v primeru, ko proizvajalci uveljavljajo premije preko pooblaščencev, morajo ti v zahtevku navesti ime in priimek oziroma firmo in naslov oziroma sedež proizvajalca ter KMG-MID kmetijskega gospodarstva in priloge navedene v prejšnjih alineah.

Postopek uveljavljanja premij določi Vlada Republike Slovenije s posebnim predpisom.

III. PODPOGLAVJE:

Premija za kravo dojiljo

8. člen

(pogoji za premijo za kravo dojiljo)

Do premij za krave dojilje je upravičen proizvajalec, ki redi krave dojilje in ki:

-

najmanj 12 mesecev od dneva vložitve zahtevka ne bo oddajal mleka ali mlečnih izdelkov v mlekarno, lahko pa prodaja mleko ali mlečne proizvode na domu (direktno potrošnikom);

-

imajo živali v reji še najmanj 6 mesecev po vložitvi zahtevka oziroma imajo v tem obdobju v reji najmanj 80% krav dojilj in največ 20% telic od števila, navedenega na zahtevku. Telice morajo biti kombinirane ali mesne pasme ali križanke z mesno pasmo in pripadati čredi, namenjeni za vzrejo telet za proizvodnjo mesa. V primeru zmanjšanja staleža mora proizvajalec v roku osmih dni obvestiti agencijo in kadar zmanjšanje staleža ni posledica višje sile, tudi vrniti že prejeta sredstva.

Proizvajalci lahko v skladu s 4. členom te uredbe uveljavljajo premije za krave dojilje le za toliko živali, da obtežba razpoložljivih krmnih površin na kmetijskem gospodarstvu v tekočem letu ne presega 2 GVŽ/ha, razen v primeru šestega odstavka istega člena.

9. člen

(višina premije)

Višina premije za kravo dojiljo v letu 2001 je 25.000 SIT.

Če skupna višina zahtevkov za namen iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višina premije iz tega člena sorazmerno zmanjša.

10. člen

(vlaganje zahtevkov)

Zahtevek vsebuje izjavo proizvajalca, da:

-

naslednjih 12 mesecev ne bo oddajal mleka ali mlečnih izdelkov v mlekarno;

-

bo imel živali v reji še najmanj 6 mesecev po vložitvi zahtevka oziroma imel v tem obdobju v reji najmanj 80% krav dojilj in največ 20% telic od števila, navedenega na zahtevku.

Zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu od 1. junija do 30. junija tekočega leta.

Postopek uveljavljanja premij določi Vlada Republike Slovenije s posebnim predpisom.

III. POGLAVJE:

Podpora skladiščenju govejega mesa

11. člen

(uvedba podpore skladiščenju govejega mesa)

Glede na oceno razmer na trgu in nujnosti ukrepa lahko Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister) uvede ukrep podpore skladiščenju govejega mesa po v naprej določeni višini podpore.

12. člen

(posebna določila za dodelitev vnaprej določene višine podpore skladiščenju govejega mesa)

Vlada Republike Slovenije vnaprej določi višino podpore skladiščenju govejega mesa.

Vloge za dodelitev podpore skladiščenju govejega mesa vložijo upravičenci iz 15. člena te uredbe pri agenciji. Agencija odloči o rešitvi vloge v roku petih delovnih dni po prejemu vloge z odločbo in jo vroči upravičencu v roku petih delovnih dni po izdaji odločbe. V odločbi morajo biti navedene odločitve agencije glede vloge upravičenca in določen datum, do katerega mora biti proizvod uskladiščen.

Agencija z odločbo zavrne vse neutemeljene vloge in zavrže prepozne in nepopolne vloge.

Zoper odločbo agencije lahko upravičenec v roku 15 dni po prejemu odločbe vloži pritožbo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

13. člen

(ukrepi ob previsoki višini podpore)

V primeru, da Vlada Republike Slovenije oceni, da je določena previsoka podpora skladiščenju, lahko sprejme:

-

da za največ pet delovnih dni preneha sprejemati vloge za podporo skladiščenju in da se v tem času podpore ne dodeljujejo;

-

da se določi enotni odstotek, s katerim se zmanjšajo količine, ki so navedene v vlogah za dodelitev podpore, ob upoštevanju najmanjše določene količine.

14. člen

(pogoji za goveje meso za podporo skladiščenju)

Podpora skladiščenju se lahko dodeli za sveže oziroma ohlajene trupe, polovice, kompenzirane prednje ali zadnje četrti goveda, starejšega od 6 mesecev (v nadaljnjem besedilu: proizvodi), ki:

-

izvirajo iz Republike Slovenije;

-

so bile ocenjene, razvrščene in označene v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in razvrščanje trupov in polovic govedi na klavni liniji;

-

imajo veterinarski žig v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarsko-sanitarne preglede ter pogoje zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora;

-

so primerne za skladiščenje ali za nadaljnjo uporabo;

-

ne smejo biti od živali, ki so bile zaklane v sili;

-

izvirajo od živali, ki so bile zaklane največ deset dni pred dnevom uskladiščenja;

-

morajo biti uskladiščene kot sveže oziroma ohlajene in se skladiščijo kot zamrznjene.

15. člen

(postopek izvajanja podpore skladiščenju)

Upravičenci do podpore skladiščenju so fizične oziroma pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-

so registrirani za klanje govedi oziroma predelavo govejega mesa najmanj 12 mesecev pred vložitvijo vloge za podporo skladiščenju v skladu s predpisi, ki določajo veterinarsko-sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo;

-

imajo primerne skladiščne kapacitete.

Podporo skladiščenju se lahko dodeli samo za proizvod iste vrste in vsaj za najmanjšo količino, ki bo s predpisom določena za te proizvode.

Vloga za dodelitev podpore skladiščenju govejega mesa mora vsebovati tudi splošne pogoje, ki jih določi agencija in ki jih s podpisom sprejme upravičenec.

Ko vloži upravičenec ponovno vlogo za dodelitev podpore v času veljavnosti posameznega ukrepa, se šteje, da je ob prvi vlogi sprejel pogoje iz prejšnjega odstavka.

Vloga mora vsebovati naslednje podatke in priloge:

-

ime in priimek oziroma firmo in naslov oziroma sedež upravičenca;

-

ponujeno količino in opis proizvodov, ki bodo skladiščeni;

-

obdobje in kraj skladiščenja;

-

znesek pomoči na tono;

-

dokazilo o zagotovljeni varščini;

-

zavezo, da bo upravičenec uskladiščil samo proizvode, ki izpolnjujejo pogoje iz 14. člena te uredbe;

-

vnaprejšnje soglasje upravičenca, da se strinja, da mu agencija vroči odločbo najpozneje v petih dneh po datumu izdaje odločbe;

-

vnaprejšnje soglasje upravičenca, da sprejema spremembe ponujenih količin mesa v primeru 13. člena te uredbe, tako kot bodo določene z odločbo agencije.

Upravičenec je dolžan:

-

uskladiščiti z odločbo določene količine proizvoda v roku, ki je določen v prvem odstavku 16. člena te uredbe, na lastno odgovornost in stroške v pogojih, ki zagotavljajo ohranjanje lastnosti proizvodov in izpolnjevanje pogojev iz 14. člena te uredbe v obdobju skladiščenja, brez spreminjanja ali premestitve proizvodov v drugo skladišče. V izjemnih primerih in na podlagi ustrezno utemeljene prošnje upravičenca lahko agencija odobri premestitev skladiščenih proizvodov;

-

zagotoviti, da bo agencija najmanj dva delovna dneva pred uskladiščenjem obveščena o datumu in mestu skladiščenja;

-

posredovati agenciji dokumentacijo, ki se nanaša na uskladiščenje in obsega podatke iz 21. člena te uredbe, najkasneje v roku enega meseca po zaključenem uskladiščenju;

-

skladiščiti proizvode v skladu s tretjim odstavkom 22. člena te uredbe;

-

omogočiti Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat za kmetijstvo), da ob vsakem času lahko preveri, ali so izpolnjene vse z odločbo določene obveznosti.

16. člen

(uskladiščenje proizvodov)

Uskladiščenje proizvodov mora biti izvedeno najkasneje v roku 28 dni od izdaje odločbe za skladiščenje.

Proizvodi se lahko uskladiščijo v posameznih serijah. Vsaka serija predstavlja količino proizvoda, ki je uskladiščena na z odločbo določen dan in v določeno skladišče.

Upravičenec lahko znotraj roka uskladiščenja, določenega v prvem odstavku tega člena, obvesti agencijo, da bo vso ali del z odločbo določene količine proizvodov uskladiščil kot razsekano ali odkoščeno. Tako pridobljeni kosi morajo biti ponovno uskladiščeni. Kite, hrustanec, loj in ostali odpadki, ki nastanejo pri razseku ali odkoščenju, se ne uskladiščijo. O razseku oziroma odkoščenju mora biti agencija obveščena najkasneje dva delovna dneva pred uskladiščenjem.

Uskladiščenje vsake posamezne serije, ki je predmet z odločbo določene količine, se začne z dnem, ko je ugotovljena neto masa svežih ali ohlajenih proizvodov:

-

na mestu skladiščenja, kjer se meso tudi zamrzne, ali;

-

na mestu zamrzovanja, če je meso zamrznjeno izven mesta skladiščenja, ali;

-

na mestu razkosa ali odkoščenja, kjer se meso uskladišči po razkosu ali odkoščenju.

Uskladiščenje se zaključi na dan, ko je uskladiščena zadnja serija proizvodov v končno skladišče.

Skladiščenje se začne naslednji dan po tem, ko je zaključeno uskladiščenje proizvodov v skladu s prejšnjim odstavkom.

17. člen

(varščina)

Upravičenec mora zagotoviti varščino v višini 20% od zneska predvidene podpore, glede na količine, ki jih je navedel v vlogi.

Za varščine se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo vrste finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki oziroma vlagatelji zavarujejo svoje obveznosti v postopkih javnega naročanja.

Varščina se upravičencu sprosti takoj:

-

če vlogi ni bilo ugodeno, ali

-

ko inšpektorat za kmetijstvo ugotovi, da je upravičenec izpolnil vse obveznosti v skladu s tem poglavjem te uredbe.

Če upravičenec ne uskladišči proizvodov v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena in ne zagotovi uskladiščenja ter skladiščenja najmanj 90% z odločbo določenih količin v določenem obdobju skladiščenja, se varščina zaseže. Zasežene varščine se vplača v proračun Republike Slovenije. Če upravičenec ne uskladišči proizvodov tudi v nadaljnjih 10 dneh po roku iz prvega odstavka prejšnjega člena se upravičencu podpora za skladiščenje ne dodeli.

18. člen

(višina podpore)

Višina podpore se določi na tono in se mora nanašati na neto maso svežih oziroma ohlajenih proizvodov iz četrtega odstavka 16. člena te uredbe.

Podpora se upravičencu plača samo za z odločbo določene količine in če je izpolnila obveze iz zadnjega odstavka 17. člena te uredbe.

Če upravičenec v obdobju skladiščenja skladišči:

-

najmanj 90% z odločbo določenih količin, se mu plača podpora za dejansko uskladiščeno količino;

-

manj od 90% in hkrati več kot 80% z odločbo določenih količin, se mu plača polovico podpore za dejansko količino;

-

manj kot 80% z odločbo določenih količin, se mu podpora ne plača.

V primeru odkoščenja se podpora:

-

ne plača, če je dejanska količina odkoščenega mesa, ki se skladišči, manjša od 67 kg na 100 kg mesa s kostmi;

-

sorazmerno zmanjša, če je dejanska količina odkoščenega mesa, ki se skladišči, najmanj 67 kg in do 75 kg na 100 kg mesa s kostmi;

-

plača v celoti, če je dejanska količina odkoščenega mesa, ki se skladišči, 75 kg in več na 100 kg mesa s kostmi.

19. člen

(plačilo podpore skladiščenju govejega mesa)

Podpora skladiščenju se plača po izteku z odločbo določenega roka za skladiščenje, na podlagi zahtevka upravičenca in dokazil o izpolnjevanju obveznosti iz odločbe, ki so določena v splošnih pogojih agencije iz tretjega odstavka 15. člena te uredbe.

Zahtevki in dokazila iz prejšnjega odstavka morajo biti vloženi pri agenciji v roku šestih mesecev po koncu skladiščenja.

Podpora se plača v roku 30 dni po prejemu zahtevka in dokazil, oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo proračunsko financiranje.

Po treh mesecih z odločbo določenega skladiščenja se lahko upravičencu plača del podpore, ki ne sme presegati zneska, do katerega je upravičen za trimesečno skladiščenje, na podlagi njegovega zahtevka, kateremu mora biti priloženo dokazilo o zagotovljeni varščini, ki je za 20% večja od zneska plačila. Za varščine se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo vrste finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo svoje obveznosti v postopkih javnega naročanja.

20. člen

(odprema proizvodov iz skladišč)

Odprema proizvodov iz skladišč se lahko začne dan po izteku z odločbo določenega obdobja skladiščenja.

Pred iztekom z odločbo določenega obdobja za skladiščenje, vendar po preteku dveh mesecev skladiščenja in pod pogojem, da bodo proizvodi v 60 dneh po odpremi iz skladišča zapustili območje Republike Slovenije brez nadaljnje predelave, lahko upravičenec odpremi iz skladišča vse ali del proizvodov, ki znašajo najmanj 5 ton na upravičenca in na skladišče. Če je v skladišču manjša količina, mora upravičenec odpremiti iz skladišča celotno količino. Dokazilo o izvozu mora upravičenec priložiti k zahtevku za izplačilo podpore.

O odpremi proizvodov iz skladišča mora biti agencija obveščena najkasneje dva delovna dneva pred začetkom odpremljanja. V primeru, da upravičenec agencije ne obvesti, se mu podpora ne izplača in se zaseže celotna varščina po odločbi.

Če upravičenec ne upošteva z odločbo določenega obdobja skladiščenja ali dvomesečnega obdobja iz drugega odstavka tega člena za vse skladiščene proizvode, se mu za vsak koledarski dan predčasne odpreme proizvodov zmanjša znesek podpore za 10%.

V primeru višje sile, ki vpliva na izpolnjevanje odločbe, minister sprejme potrebne ukrepe, ki jih narekujejo okoliščine. Za višjo silo se štejejo okoliščine, ki jih ni mogoče predvideti in katerih posledice ni moč odvrniti.

21. člen

(evidence)

Upravičenec mora v skladišču voditi evidenco o proizvodih, ki so predmet odločbe, po posamezni številki odločbe, evidenca pa mora vsebovati tudi:

-

označbe proizvodov, ki se skladiščijo;

-

datum uskladiščenja in izračunan datum konca minimalnega obdobja skladiščenja, ki se dopolni z dejanskim datumom odpreme;

-

število klavnih trupov, polovic, četrti, škatel ali drugih kosov, ki se skladiščijo posamično;

-

opis proizvodov in maso palet ali drugih posamičnih kosov, in sicer po posameznih serijah;

-

lokacijo proizvodov v skladišču.

22. člen

(nadzor nad skladiščenjem)

Inšpektorat za kmetijstvo izvaja nadzor nad skladiščenjem.

Upravičenec mora dati inšpektorju za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: inšpektor za kmetijstvo) na razpolago vso dokumentacijo, ki omogoča, da se ugotovijo naslednji podatki o proizvodih, ki se skladiščijo:

-

lastništvo proizvodov ob uskladiščenju;

-

datum uskladiščenja;

-

masa in število škatel ali drugače pakiranih kosov;

-

prisotnost proizvodov v skladišču;

-

izračunan datum konca minimalnega obdobja skladiščenja, določenega z odločbo, in v primeru izvoza iz 20. člena te uredbe datum dejanske odpreme.

Uskladiščeni proizvodi se morajo skladiščiti tako, da so lahko dostopni in da je možno enostavno ugotoviti njihovo istovetnost po posamezni odločbi. Vsaka paleta oziroma vsaka enota pakiranja, ki se posamično skladišči, mora biti označena s številko odločbe, opisom proizvoda, maso in datumom uskladiščenja posamezne serije. Inšpektor za kmetijstvo preverja, če so proizvodi pravilno označeni, skladni s splošnimi pogoji iz tretjega odstavka 15. člena te uredbe in lahko zapečati območje, kjer se skladiščijo.