Poslovnik Sveta za radiodifuzijo Republike Slovenije |...

97. Poslovnik Sveta za radiodifuzijo Republike Slovenije

Na podlagi III. točke odloka Državnega zbora Republike Slovenije o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo in o imenovanju predsednika in osem članov sveta (Uradni list RS, št. 30/94) in v skladu z odlokom o imenovanju predsednika in osmih članov (Uradni list RS, št. 42/99) je Svet za radiodifuzijo na 7. seji dne 16. 12. 1999 sprejel

P O S L O V N I K
Sveta za radiodifuzijo Republike Slovenije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Sveta za radiodifuzijo RS (v nadaljnjem besedilu: svet) ter postopke z vlogami.

2. člen

Sedež sveta je v Ljubljani, Parmova 53.

Svet ima svoj žig z napisom: Republika Slovenija – Svet za radiodifuzijo.

3. člen

Če zakon ali ta poslovnik ne določata drugače, se za vodenje in delovanje sveta, njegovo notranjo organizacijo in sistemizacijo ter položaj, pravice in odgovornosti zaposlenih uporabljajo predpisi o javni upravi.

4. člen

Svet je pri svojem delu neodvisen in samostojen.

Svet posluje v slovenskem jeziku.

5. člen

Delovanje sveta je javno.

O svojem delu svet poroča Državnemu zboru z rednimi letnimi poročili. Svet obvešča javnost o svojem delu tudi s predstavitvijo dela na novinarskih konferencah, s sporočili medijem, z objavami poročil in predlogov v medijih in s posebnimi publikacijami. Pri tem upošteva svet predpise o varovanju tajnosti podatkov.

6. člen

Svet, v skladu z določbami 58. člena zakona o javnih glasilih (Uradni list RS, št. 18/94), opravlja zlasti naslednje naloge:

-

varuje svobodo komuniciranja, programsko neodvisnost ter odprtost in pluralnost RTV programov;

-

nadzoruje dejavnost RTV organizacij in kabelskih operaterjev v Republiki Sloveniji;

-

spremlja skladnost lokalnih nekomercialnih in komercialnih RTV programov z zakonom in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo;

-

določi podrobnejša vsebinska merila za opredelitev nekomercialnih RTV programov;

-

predlaga pristojnemu organu dodelitev radiodifuznega kanala in njegov odvzem;

-

obravnava načela razdelitve frekvenčnih pasov za radiodifuzijo in radiodifuznih kanalov;

-

pripravlja za Državni zbor letno poročilo oziroma oceno stanja na področju radiodifuzije ter predloge za izboljšanje stanja;

-

opravlja druge naloge, določene z zakonom in odlokom Državnega zbora o ustanovitvi sveta.

7. člen

S posebnimi akti, ki jih prejme svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta, se določijo oziroma uredijo:

-

podrobnejša vsebinska merila za opredelitev lokalnih nekomercialnih RTV programov;

-

kriteriji za oblikovanje predlogov za dodelitev pravice uporabe radiodifuznega kanala;

-

predlog načel razdelitve frekvenčnih pasov za radiodifuzijo in radiodifuznih kanalov;

-

druga vprašanja, določena z zakonom ali podzakonskimi akti.

II. SEJE SVETA

8. člen

Seje so praviloma redne, izjemoma pa so lahko izredne ali korespondenčne. Redne seje so praviloma vsak mesec. Predsednik mora sklicati sejo najmanj enkrat v treh mesecih.

Če je korespondenčna seja neuspešna, se ista tematika uvrsti na prvo naslednjo redno sejo.

9. člen

Seje sveta sklicuje in vodi njegov predsednik na lastno pobudo, na podlagi sklepa sveta, na obrazloženo zahtevo člana sveta ali Uprave RS za telekomunikacije. Predlagatelj sklica mora predložiti gradivo o zadevi, zaradi katere predlaga sklic seje. Če je gradivo za obravnavo na seji sveta pomanjkljivo, lahko predsednik sveta tako gradivo zavrne in zahteva od predlagatelja, da ga dopolni.

10. člen

Sklic seje sveta s predlogom dnevnega reda in gradivom se pošlje članom sveta najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo.

V primerih, ki jih oceni predsednik sveta za nujne, lahko skliče sejo sveta v roku, krajšem od sedem dni, tudi po telefonu ali telefaksu.

Sklic seje in predlog dnevnega reda pripravi predsednik sveta.

Na sejo sveta so lahko vabljeni tudi predstavniki predlagateljev zadev, o katerih razpravlja svet, udeležencev v razpisnem postopku ter institucij, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.

11. člen

O delu sveta obvešča javnost predsednik sveta, njegov namestnik, drug član sveta ali sekretar sveta, po pooblastilu predsednika.

Svet po potrebi po končani seji posreduje medijem sporočilo za javnost, lahko pa skliče novinarsko konferenco, če tako sklene večina prisotnih članov.

Predsednik, člani sveta ter drugi prisotni na seji morajo varovati podatke, ki so na predpisan način določeni kot državna, uradna, poslovna ali vojaška skrivnost oziroma varovati osebne podatke.

12. člen

Člani sveta imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej sveta. V primeru, da se iz objektivnih razlogov seje ne morejo udeležiti, morajo o tem pravočasno obvestiti predsednika ali sekretarja sveta.

Za svoje delo imajo predsednik in člani sveta pravico do povračila stroškov in nagrade, v skladu z odlokom Državnega zbora Republike Slovenije.

Predsednik in člani sveta so upravičeni do mesečnih nagrad, ki znašajo do 33% neto zneska od izhodiščne bruto plače za prvi tarifni razred dogovorjene s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, za udeležbo na sejah in druge oblike sodelovanja pri delu sveta.

Konkretno višino nagrad za posamezne člane s sklepom določi predsednik sveta, praviloma za pretekli mesec.

13. člen

Svet sklepa veljavno, če je na seji prisotna večina članov sveta. Navzočnost članov se ugotovi na podlagi podpisov na listi prisotnih na seji, ki je priloga zapisnika seje sveta.

Svet odloča z večino glasov vseh članov, razen v primerih, za katere je s tem poslovnikom drugače določeno.

Vsak član ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svojo odločitev.

Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem, ki se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Glasuje se z vzdigovanjem rok, pri tem se v zapisnik napiše, koliko jih je glasovalo ‘’za”, koliko ‘’proti” predlogu in koliko se jih ‘’vzdrži”.

Vsak član in predsednik sveta ima pravico podati na zapisnik svoje ločeno mnenje.

14. člen

Tajno se glasuje le, če zahteva tako večina članov sveta. Tajno se glasuje z glasovnicami. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “za” in “proti”. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “za” ali “proti”.

Tajno glasovanje vodi predsednik s pomočjo sekretarja sveta in enega člana, ki ga izvoli svet na predlog predsednika.

O ugotovitvah izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, sekretar in član iz prejšnjega odstavka.

15. člen

Ko predsednik začne sejo, seznani svet, kdo izmed članov in drugih vabljenih na sejo ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.

Na začetku seje lahko predsednik daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.

16. člen

Na začetku seje svet določi dnevni red.

Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda in nato o predlogih, da se dnevni red razširi.

Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.

Predlogi iz drugega in tretjega odstavka tega člena se sprejemajo z večino glasov na seji navzočih članov.

17. člen