Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih...

3196. Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine

Na podlagi drugega odstavka 27. in 87. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – Odl. US. in 10/12) ter druge alineje 6. in druge alineje 11. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št. 63/04 in 95/04) Javna agencija Republike Slovenije za energijo izdaja

A K T
o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

S tem aktom se določajo:

-

metodologija za določitev omrežnine in kriteriji za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja, ločeno za prenosno in distribucijsko omrežje;

-

metodologija za obračunavanje omrežnine za elektroenergetska omrežja, ločeno za prenosno in distribucijsko omrežje;

-

metodologija za obračunavanje omrežnine za odjemalce, ki kupujejo električno energijo iz proizvodnih naprav iz obnovljivih virov energije ter soproizvodnje z visokim izkoristkom do nazivne moči 10 MW, za katero so pridobljena potrdila o izvoru in jo proizvajalci prodajajo samostojno na trgu z električno energijo končnim odjemalcem, priključenim na isto distribucijsko omrežje.

(2)

Sestavni del tega akta je Priloga 1, ki določa trajanje posameznega regulativnega obdobja, izvedbene kriterije in parametre za določitev omrežnine in za ugotavljanje upravičenih stroškov v posameznem regulativnem obdobju.

2. člen

V tem aktu uporabljene okrajšave pomenijo:

CAIDI    kazalnik povprečnega trajanja prekinitev napajanja
         odjemalca
CAIFI    kazalnik povprečne frekvence prekinitev napajanja
         odjemalca
ENS      nedobavljena energija
EZ       Energetski zakon
GJS      gospodarska javna služba
MAIFI    kazalnik povprečne frekvence kratkotrajnih
         prekinitev napajanja v sistemu
MAIFI(E) kazalnik povprečne frekvence dogodkov kratkotrajnih
         prekinitev napajanja v sistemu
SAIDI    kazalnik povprečnega trajanja prekinitev napajanja v
         sistemu
SAIFI    kazalnik povprečne frekvence prekinitev napajanja v
         sistemu
SODO     sistemski operater distribucijskega omrežja
SOPO     sistemski operater prenosnega omrežja

3. člen

V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v EZ in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo v tem aktu uporabljeni pojmi naslednji pomen:

– čezmejna         pomeni uvoz (vnos), izvoz (iznos) ali
izmenjava          tranzit električne energije čez državno
električne         mejo, pri čemer se uporabi povezovalni vod,
energije:          ki omogoča neposredno povezavo z omrežji
                   sosednjih držav; tranzit električne
                   energije se obravnava kot sočasni uvoz
                   (vnos) in izvoz (iznos) enake količine
                   električne energije;
– distribucijsko   so objekti in naprave, ki sestavljajo
omrežje:           omrežje od prenosnega omrežja do končnega
                   odjemalca, ter povezovalni vodi, ki so
                   potrebni za napajanje določenega območja na
                   visoki napetosti (VN), srednji napetosti
                   (SN) in nizki napetosti (NN);
– energetska       so objekti in naprave skladno z Uredbo o
infrastruktura:    energetski infrastrukturi (Uradni list RS,
                   št. 62/03, 88/03, 75/10 in 53/11) s
                   pripadajočim zemljiščem;
– kompenzacija:    je finančno nadomestilo uporabniku v
                   primeru neizpolnjevanja zajamčenih
                   standardov kakovosti oskrbe z električno
                   energijo za tiste storitve, ki jih je
                   sistemski operater dolžan izvajati v okviru
                   svojih dejavnosti;
– lastni vod       je vod odjemalca do razdelilne
                   transformatorske postaje (RTP) oziroma
                   transformatorske postaje (TP), za katerega
                   odjemalec izkaže svojo lastninsko pravico;
– letne            se uporabljajo za razvrstitev končnega
obratovalne ure    odjemalca v odjemno skupino in se določijo
(T):               iz razmerja med prevzeto energijo v
                   preteklem letu (W(letni)) in med največjo
                   15-minutno izmerjeno močjo v istem obdobju
                   (P(max)), doseženo na prevzemno-predajnem
                   mestu. Določijo se na podlagi enačbe:
 
                   T = W(letni)/P(max);
 
                   če končni odjemalec     ni priključen na
                   omrežje vse leto, se desna stran enačbe
                   pomnoži s količnikom števila dni v letu in
                   številom dni, ko je končni odjemalec
                   priključen;
 
                   če se končni odjemalec priključi na omrežje
                   na novo, se letne obratovalne ure določijo
                   na podlagi pogodbenih vrednosti na letni
                   ravni;
– minimalni        so eden izmed kriterijev za ugotavljanje
standardi          upravičenih stroškov in se izražajo v
kakovosti oskrbe:  obliki sistemskih ali zajamčenih standardov
                   kakovosti oskrbe;
– netransakcijska  je metoda za določanje tarifnih postavk za
metoda:            omrežnino, pri kateri so tarifne postavke
                   za omrežnino neodvisne od transakcij;
– odjemna skupina: je skupina, v katero se glede na skupino
                   končnih odjemalcev, mesto priključitve
                   (zbiralke, izvod) in režim obratovanja
                   (obratovalne ure) razvrščajo delujoča
                   merilna mesta za potrebe obračuna uporabe
                   elektroenergetskega omrežja;
– omrežnina:       je del cene za uporabo omrežja, ki je
                   namenski prihodek sistemskega operaterja za
                   pokrivanje upravičenih stroškov dejavnosti
                   sistemskega operaterja v posameznem letu
                   regulativnega obdobja, ki vključuje tudi
                   reguliran donos na sredstva;
– omrežnina za     je enkratni znesek, plačan za novo
priključno moč:    priključno moč iz soglasja za priključitev
                   na omrežje oziroma za povečanje priključne
                   moči in je namenski vir sistemskega
                   operaterja za električno energijo za že
                   izvedeni obseg omrežja in za potrebni
                   razvoj omrežja;
– območje          je funkcionalni del distribucijskega
distribucijskega   omrežja s svojim nadzornim sistemom, na
omrežja:           katerem sistemski operater ali tretja oseba
                   skladno s pogodbo iz 23.a člena EZ
                   vzpostavi nadzor kakovosti oskrbe z
                   električno energijo, kot to določa ta akt;
– prenosno         so objekti in naprave, ki sestavljajo
omrežje:           omrežje za prenos električne energije, in
                   povezovalni vodi, ki obratujejo z nazivno
                   napetostjo, enako oziroma višjo od 110 kV;
– presežek         presežek celotnega letnega zneska
omrežnine:         zaračunane omrežnine, povečan za znesek
                   drugih letnih prihodkov sistemskega
                   operaterja nad zneskom dejanskih
                   upravičenih stroškov tega leta, ki se
                   upošteva v okviru določitve omrežnine
                   skladno z določili poglavja II.5. tega
                   akta;
– prevzemno-       mesto, kjer se vršita prevzem in predaja
predajno mesto     električne energije in je na meji med
                   omrežjem v upravljanju oziroma vodenju
                   sistemskega operaterja in omrežjem
                   uporabnika;
– prezasedenost:   je stanje prenosne poti, v katerem vsota
                   moči sklenjenih poslov v določenem obdobju
                   na posamezni prenosni poti presega njene
                   tehnične ali obratovalne zmogljivosti;
– primanjkljaj     je presežek dejanskih upravičenih stroškov
omrežnine:         posameznega leta regulativnega obdobja nad
                   celotnim letnim zneskom zaračunane
                   omrežnine, povečanim za znesek drugih
                   letnih prihodkov sistemskega operaterja, ki
                   se upošteva v okviru določitve omrežnine
                   skladno z določili poglavja II.5. tega
                   akta;
– skupina končnih  je skupina, v katero se glede na napetostni
odjemalcev:        nivo prevzemno-predajnega mesta, način
                   ugotavljanja moči in glede na namen uporabe
                   električne energije razvrščajo nova in
                   obstoječa spremenjena merilna mesta za
                   potrebe obračuna omrežnine za priključno
                   moč;
– sredstva:        so opredmetena osnovna sredstva in
                   neopredmetena sredstva v uporabi, ki jih za
                   izvajanje svoje dejavnosti potrebuje
                   sistemski operater;
– uporabnik:       je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja
                   odjema ali v omrežje oddaja energijo;
– upravičeni       so celotni upravičeni stroški, vključno z
stroški:           upravičenimi odhodki sistemskega
                   operaterja; določeni so na podlagi
                   kriterijev v II. poglavju tega akta in
                   Prilogi 1 tega akta:
 
                   a) vnaprej za celotno regulativno obdobje
                   (načrtovani upravičeni stroški
                   regulativnega obdobja) ali za posamezno
                   leto v regulativnem obdobju (načrtovani
                   letni upravičeni stroški) oziroma
 
                   b) ugotovljeni za nazaj za posamezno leto v
                   regulativnem obdobju (dejanski letni
                   upravičeni stroški).

4. člen

Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) določa omrežnino tako, da določa načrtovani znesek omrežnine za regulativno obdobje s ciljem:

-

zagotavljati obratovanje, vzdrževanje ter spodbujati razvoj distribucijskega in prenosnega omrežja v skladu s pravili stroke in stanjem tehnike (ali z načelom najboljše dosegljive tehnologije) tako, da se kakovost prenosa in distribucije električne energije trajno izboljšuje ali ohranja;

-

spodbujati izvajanje naložb, ki so potrebne za izpolnjevanje okoljskih ciljev iz akcijskih načrtov;

-

trajno izboljševati oziroma ohranjati raven kakovosti oskrbe z električno energijo (v nadaljnjem besedilu kakovost oskrbe), ki vsebuje komercialno kakovost, neprekinjenost napajanja in kakovost napetosti;

-

izvajati ekonomsko reguliranje omrežnine za elektroenergetska omrežja na način, ki spodbuja stroškovno učinkovitost izvajalcev;

-

sistemskim operaterjem zagotoviti trajno poslovanje z reguliranim donosom na sredstva in

-

zagotoviti stabilne in predvidljive razmere za delovanje sistemskih operaterjev in stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike.

5. člen

Agencija kot osnovo metodologije za določanje načrtovanega zneska omrežnine uporablja metodo regulirane omrežnine, ki sistemskemu operaterju zagotavlja pokritje upravičenih stroškov in ki pri določitvi omrežnine izhaja iz:

-

določanja upravičenih stroškov, vključno z določanjem reguliranega donosa na sredstva;

-

upoštevanja vseh prihodkov sistemskega operaterja kot virov za pokrivanje upravičenih stroškov iz prejšnje alineje;

-

obveze sistemskega operaterja do prenosa presežka omrežnine in njegove namenske uporabe za namene pokrivanja upravičenih stroškov naslednjih let in

-

pravice sistemskega operaterja, da se mu pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine naslednjih let upošteva primanjkljaj omrežnine.

6. člen

(1)

Agencija kot osnovo metodologije za obračunavanje omrežnine uporablja netransakcijsko metodo poštne znamke. Ta izhaja iz sistema enotnih tarifnih postavk, ki jih plačujejo končni odjemalci sistemskemu operaterju.

(2)

Tarifne postavke za omrežnino za prenosno in distribucijsko omrežje ter sistemske storitve se izračunajo na podlagi omrežnine, določene skladno z metodologijo za določitev omrežnine.

7. člen

Agencija določa metodologijo za obračunavanje omrežnine s ciljem:

-

zagotoviti preglednost tarifnih postavk;

-

uporabe netransakcijske metode določanja tarifnih postavk, po kateri so tarifne postavke za omrežnino na celotnem območju Republike Slovenije enotne;

-

spodbujati uporabnike omrežij k optimalni uporabi omrežij.

8. člen

Agencija pri uresničevanju ciljev iz tega akta:

-

upošteva pravila stroke ekonomskega reguliranja;

-

zahteva, da sistemski operaterji zaradi primerljivosti enotno izkazujejo stroške izvajanja dejavnosti in druge podatke, ki jih agencija potrebuje za namene reguliranja.

9. člen

(1)

Regulativno obdobje je obdobje enega ali več zaporednih koledarskih let, za katero se določa regulativni okvir. Trajanje posameznega regulativnega obdobja, izvedbene kriterije in parametre za določitev načrtovanega zneska omrežnine in za ugotavljanje upravičenih stroškov določa Priloga 1 tega akta.

(2)

Če agencija do zaključka posameznega regulativnega obdobja ne uveljavi izvedbenih kriterijev in parametrov za določitev načrtovanega zneska omrežnine za elektroenergetsko omrežje in ugotavljanje upravičenih stroškov za naslednje regulativno obdobje, se veljavnost tarifnih postavk za omrežnino in upravičenih stroškov zadnjega leta regulativnega obdobja podaljša najdlje za leto dni.

10. člen

(1)

Regulativni okvir je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov sistemskega operaterja po posameznih letih regulativnega obdobja, ki vključuje tudi reguliran (upravičen) donos na sredstva, načrtovanih prihodkov iz omrežnine, drugih virov financiranja ter presežkov ali primanjkljajev omrežnine iz preteklih let.

(2)

Agencija izvaja regulativni nadzor tako, da spremlja izvajanje regulativnega okvira s ciljem ugotavljanja odmikov od regulativnega okvira ter določitve regulativnega okvira za naslednje regulativno obdobje.

II. METODOLOGIJA ZA DOLOČITEV OMREŽNINE IN KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE UPRAVIČENIH STROŠKOV

1. Metoda regulirane omrežnine

11. člen

(1)

Metoda regulirane omrežnine se izvaja tako, da se za regulativno obdobje sistemskemu operaterju z določitvijo načrtovanega zneska omrežnine ob upoštevanju načrtovanih drugih prihodkov in presežka omrežnine iz preteklih let glede na načrtovan količinski obseg porabe električne energije zagotovi pokritje vseh upravičenih stroškov posameznega leta regulativnega obdobja, ki vključujejo reguliran donos na sredstva in pripadajoči del primanjkljaja.

(2)

Metoda regulirane omrežnine določa tudi vzročno-posledično (namensko) povezavo upravičenih stroškov in prihodkov sistemskega operaterja in na tej podlagi obvezo sistemskega operaterja, da presežek omrežnine prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov v naslednjih letih oziroma pravico, da se mu pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine v naslednjih letih zagotovi primanjkljaj omrežnine.

(3)

Metoda regulirane omrežnine temelji tudi na spodbudah, ki so odvisne od doseganja nižjih stroškov od upravičenih, in od dosežene ravni kakovosti oskrbe.

12. člen

Načrtovani znesek omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja, izražen v eurih, se izračuna na podlagi naslednje enačbe:

&fbco;binary entityId="716d5403-624b-4b46-9999-6100a22a7ee1" type="gif"&fbcc;

Če je regulativno obdobje daljše od enega leta, je v izračunu omrežnine upoštevana tudi izravnava iz 78. člena.

2. Kriteriji za ugotavljanje upravičenih stroškov

13. člen

(1)

Agencija upošteva kriterije iz tega poglavja in Priloge 1 tega akta za namene določitve upravičenih stroškov in določitve načrtovanega zneska omrežnine.

(2)

Upravičeni stroški regulativnega obdobja se izračunajo kot vsota upravičenih stroškov posameznih let v obdobju.

(3)

Upravičeni stroški posameznega leta so izraženi v eurih in se izračunajo z naslednjo enačbo:

v kateri oznake pomenijo:

US(t)    upravičeni stroški,
SDV(t)   stroški delovanja in vzdrževanja,
SEEI(t)  stroški električne energije za izgube v omrežju,
AM(t)    amortizacija,
RDS(t)   reguliran donos na sredstva,
t        leto regulativnega obdobja.

US(t) = SDV(t) + SEEI(t) + AM(t) + RDS(t),

(4)

Upravičeni stroški sistemskih storitev posameznega leta regulativnega obdobja se ugotavljajo ločeno od drugih upravičenih stroškov.

14. člen

(1)

V primerih iz drugega odstavka 23.a člena ali četrtega odstavka 23.b člena EZ se upravičeni stroški najema infrastrukture in izvajanja določenih nalog določajo oziroma ugotavljajo po enakih kriterijih, kot če bi bil sistemski operater lastnik omrežja ali bi sam izvajal določene naloge iz prvega odstavka 23.a člena EZ. Tako ugotovljeni upravičeni stroški so del upravičenih stroškov sistemskega operaterja.

(2)

Če ima sistemski operater na posameznem območju distribucijskega omrežja sklenjeno pogodbo za izvajanje nalog sistemskega operaterja, mora biti v pogodbi določilo, da je izvajalec kot dober gospodar zavezan k zniževanju tehničnih in komercialnih izgub.

(3)

Sistemski operater mora z osebami iz drugega odstavka 23.a člena ali četrtega odstavka 23.b člena EZ urediti pogodbena razmerja za celotno regulativno obdobje. Sistemski operater ne sme osebam iz drugega odstavka 23.a člena ali četrtega odstavka 23.b člena EZ plačati več, kot mu je določeno z regulativnim okvirom.

15. člen

Upravičenost stroškov se presoja ločeno za:

-

stroške delovanja in vzdrževanja;

-

stroške električne energije za izgube;

-

stroške sistemskih storitev;

-

stroške amortizacije in

-

reguliran donos na sredstva.

16. člen

Pri presoji upravičenosti stroškov iz prejšnjega člena tega akta se upoštevajo predvsem naslednji kriteriji:

-

namenska raba sredstev;

-

gospodarna in učinkovita raba sredstev in

-

zagotavljanje kakovosti oskrbe.

17. člen

(1)

Agencija določa upravičene stroške, povezane z naložbami v sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja, na podlagi presoje potrebnih sredstev iz načrtov razvoja omrežij, skladno z EZ in predpisi, ki urejajo izvajanje dejavnosti sistemskih operaterjev prenosnega in distribucijskega omrežja, in tudi na podlagi investicijskih načrtov za vsako posamezno leto regulativnega obdobja. Sistemski operater je dolžan vsako leto na podlagi desetletnih načrtov razvoja izdelati podroben investicijski načrt za naslednje triletno obdobje in ga do 30. aprila posredovati agenciji.

(2)

Investicijski načrti iz prejšnjega odstavka tega člena vsebujejo najmanj podatke o predračunski vrednosti, terminskem načrtu in oceni vplivov naložb na kakovost oskrbe in na izgube v omrežju. Podatki o načrtovanih naložbah v sredstva morajo biti navedeni ločeno za naložbe v rekonstrukcije oziroma obnovo sredstev in za naložbe v nova sredstva. V vsaki od navedenih kategorij morajo biti načrtovane naložbe v sredstva opredeljene po napetostnih nivojih in po posameznih objektih. Izjema so investicije SOPO na področju obratovanja in sistemskih storitev, kjer se lahko uporabi tudi drugačna klasifikacija. Od celotne letne vrednosti načrtovanih naložb v sredstva mora biti najmanj 80 odstotkov vrednosti opredeljene po posameznih objektih ali skupinah objektov. Investicijski načrt mora obvezno vsebovati vire financiranja za celotno vrednost načrtovanega obsega naložb v sredstva.

2.1. Stroški delovanja in vzdrževanja (SDV)

18. člen

(1)

Stroški delovanja in vzdrževanja so stroški, ki nastajajo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem omrežja skladno s predpisi, slovenskimi tehničnimi standardi in zahtevami sistemskih obratovalnih navodil.

(2)

Stroški delovanja in vzdrževanja se obravnavajo ločeno glede na možnost vpliva sistemskega operaterja na stroške, in sicer se delijo na:

-

nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja in

-

nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja.

(3)

Stroški delovanja in vzdrževanja posameznega leta so izraženi v eurih in se izračunajo z naslednjo enačbo:

v kateri oznake pomenijo:

SDV(t) = NSDV(t) + NNSDV(t),

NSDV(t)    nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja,
NNSDV(t)   nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja,
t          leto regulativnega obdobja.

2.1.1. Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV)

19. člen

(1)

Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja vključujejo:

-

stroške materiala;

-

stroške storitev;

-

stroške dela in

-

druge stroške in odhodke.

(2)

Kot upravičeni stroški materiala, stroški storitev in drugi stroški iz prvega odstavka tega člena se priznavajo stroški, ki:

-

so potrebni za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja;

-

so posledica opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja;

-

nimajo značaja privatnosti in

-

so skladni z običajno poslovno prakso.

(3)

Stroški in odhodki iz prvega odstavka ne vključujejo:

-

stroškov škod, povzročenih zaradi vplivov narave (veter, poplava, sneg, žled, potres idr.) in stroškov škod, ki niso posledica vplivov narave;

-

stroškov reklam in sponzorstva;

-

stroškov donacij;

-

stroškov dodatnega pokojninskega zavarovanja;

-

stroškov, ki se nanašajo na privatno življenje;

-

odhodkov za stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;

-

odhodkov za kazni, ki jih izreče pristojni organ;

-

odhodkov za davke;

-

odhodkov za obresti od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev;

-

odhodkov v višini 50 % stroškov reprezentance;

-

odhodkov za plače in nadomestila plač ter nagrade vajencem;

-

odhodkov za plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki presegajo znesek, obračunan v skladu z zakonom oziroma pogodbo;

-

odhodkov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če niso obdavčeni po davčni zakonodaji;

-

stroškov in odhodkov iz prvega odstavka tega člena, ki so vezani na usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene;

-

stroškov, ki se nanašajo na prejemke delavcev iz naslova uspešnosti poslovanja podjetja in

-

prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, ki se nanašajo na ostala sredstva.

(4)

Upravičenost stroškov od vključno pete do vključno trinajste alineje tretjega odstavka tega člena se presoja po predpisih, ki urejajo davčno zakonodajo.

(5)

Upravičeni stroški, ki se nanašajo na prejemke zaposlenih, se priznavajo v višini, ki se obračuna skladno z zakonom in kolektivno pogodbo, ki velja za elektrogospodarstvo. Ne priznavajo pa se stroški plač in drugih prejemkov na podlagi uspešnosti poslovanja in udeležbe na dobičku. Stroški plač in drugih prejemkov na podlagi uspešnosti poslovanja in iz udeležbe na dobičku so posledica dogovora med delodajalci in delavci (sindikati) ter se skladno z regulativno prakso krijejo iz donosa.

(6)

Upravičenost nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se ugotavlja v odvisnosti od upravičenih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so bili določeni za pretekla in tekoče regulativno obdobje, na podlagi kriterijev iz 16. člena tega akta ali primerjalnih analiz učinkovitosti.

(7)

Upravičeni nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja so določeni v obsegu, ki ob upoštevanju zahtevane učinkovitosti zagotavlja doseganje minimalnih standardov kakovosti oskrbe.

(8)

Z opredelitvijo faktorja zahtevane učinkovitosti (faktor U) se pri določanju upravičenih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja zahteva povečevanje učinkovitosti sistemskega operaterja.

(9)

Faktor U agencija določi upoštevaje:

-

relativno poslovno uspešnost posameznega sistemskega operaterja;

-

načrtovano splošno produktivnost gospodarstva in

-

premik mejnega področja.

Faktor U za posamezno regulativno obdobje opredeljuje Priloga 1 tega akta.

(10)

Upravičeni nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja posameznega leta so prilagojeni za načrtovani indeks inflacije. Načrtovani indeks inflacije za posamezno leto regulativnega obdobja opredeljuje Priloga 1 tega akta.

2.1.2. Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV)

20. člen

(1)

Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja vključujejo stroške:

-

zemljiških, vodnih in drugih prispevkov;

-

ki izhajajo iz odločitev občinskih in državnih organov ter se nanašajo na elektroenergetsko infrastrukturo;

-

prevrednotovalnih poslovnih odhodkov v zvezi s terjatvami do kupcev;

-

zavarovalnih premij;

-

rent in odškodnin, ki so posledica umestitve infrastrukture v prostor in ne povečujejo nabavne vrednosti sredstev sistemskega operaterja;

-

izdatkov za varstvo okolja, ki ne povečujejo nabavne vrednosti sredstev sistemskega operaterja;

-

članarin, kjer je obvezno članstvo predpisano z zakonom;

-

za opravljanje funkcije v nadzornem svetu v višini 50 %;

-

članarin SOPO v avkcijskih hišah in

-

povezane z delovanjem ENTSO-E (Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo), skladno z Uredbo (ES) št. 714/2009.

(2)

Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja vključujejo tudi vplačila v mehanizem medsebojnih nadomestil med SOPO (mehanizem ITC). Navedena vplačila se v okviru določitve načrtovanih upravičenih nenadzorovanih stroškov regulativnega obdobja ne načrtujejo vnaprej, ampak se ugotavljajo in priznavajo v postopku regulativnega nadzora.

(3)

Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja vključujejo tudi razliko:

-

med stroški škod, povzročenih zaradi vplivov narave (veter, poplava, sneg, žled, potres idr.), ki jih prizna zavarovalnica in ne povečujejo nabavne vrednosti sredstev, ter pripadajočimi prihodki iz naslova odškodnin zavarovalnic za povrnitev teh škod in

-

med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki in prihodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ki se nanašajo na elektroenergetsko infrastrukturo.

(4)

V okviru določitve načrtovanih upravičenih nenadzorovanih stroškov regulativnega obdobja se razlika iz prejšnjega odstavka tega člena ne načrtuje vnaprej, ampak se ugotavlja in priznava v postopku regulativnega nadzora.

(5)

Razliko med stroški škod in odškodninami zavarovalnic ter razliko med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki in prihodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ki se nanašajo na elektroenergetsko infrastrukturo, uveljavlja sistemski operater na podlagi poročila za posamezno leto. Vsebino in obliko poročila pripravi agencija in ga posreduje sistemskemu operaterju v okviru zbiranja podatkov o poslovanju v posameznem letu.

2.2. Stroški električne energije za izgube v omrežju (SEEI)

21. člen

(1)

Stroški električne energije za izgube v omrežju se določijo na podlagi priznanih ugotovljenih količin izgub električne energije ob upoštevanju priznane cene električne energije, določene po četrtem odstavku tega člena.

(2)

Priznane količine izgub v posameznih letih regulativnega obdobja na območju distribucijskega omrežja se določijo na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub in ob upoštevanju količinskega letnega načrta porabe električne energije iz 68. člena tega akta. Agencija določi priznani odstotek količinskih izgub glede na izmerjene količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na distribucijskem omrežju v zadnjem petletnem obdobju in na podlagi pričakovanega gibanja deleža količinskih izgub v naslednjem regulativnem obdobju. Količine izgub na distribucijskem omrežju se ugotavljajo na podlagi razlik med količinami električne energije, evidentiranimi na meji med prenosnim in distribucijskim omrežjem, in količinami električne energije, izmerjenimi na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na distribucijskem omrežju v posameznih letih. Pri tem se upoštevajo tudi količine električne energije, ki jo v distribucijsko omrežje oddajajo proizvajalci, priključeni na to omrežje, in medsebojne izmenjave med območji distribucijskega omrežja.

(3)

Priznane količine izgub v posameznih letih regulativnega obdobja za prenosno omrežje se določijo na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub in ob upoštevanju količinskega letnega načrta porabe električne energije iz 68. člena tega akta ter priznane ocene količin izgub kot posledice tranzitnih pretokov električne energije. Agencija določi priznani odstotek količinskih izgub glede na izmerjene količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na prenosnem in distribucijskem omrežju v preteklem obdobju in na podlagi pričakovanega gibanja deleža količinskih izgub v naslednjem regulativnem obdobju. Količine izgub na prenosnem omrežju se ugotavljajo na podlagi razlik med količinami električne energije na prevzemno-predajnih mestih med proizvajalci in prenosnim omrežjem ter količinami električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim omrežjem oziroma omrežji končnih odjemalcev, priključenih na prenosno visokonapetostno omrežje v posameznih letih. Pri tem se upoštevajo tudi količine električne energije, izmerjene na merilnih napravah, nameščenih na čezmejnih povezovalnih vodih, na točki, kjer se nahaja referenčna meritev med sosednjima sistemskima operaterjema prenosnega omrežja.

(4)

Postopek ugotavljanja priznane cene električne energije za izgube v omrežju določa Priloga 1 tega akta.

2.3. Stroški sistemskih storitev (SSS)

22. člen

Za zagotavljanje zadostnih pogojev, ki omogočajo zanesljivo in stabilno delovanje elektroenergetskega sistema, je odgovoren SOPO, ki za izvajanje sistemskih storitev sklepa ustrezne pogodbe s ponudniki sistemskih storitev. Ponudniki zagotavljajo izvajanje sistemskih storitev iz proizvodnih objektov ali od končnih odjemalcev na območju Republike Slovenije.

23. člen

(1)

Za zagotavljanje potrebnega obsega sistemskih storitev, učinkovite in pregledne porabe sredstev ter enakopravnosti med ponudniki mora SOPO izvesti postopek zbiranja ponudb po enotnih kriterijih, ki so navedeni v drugem odstavku tega člena, za vse ponudnike posameznih sistemskih storitev hkrati. SOPO pridobi ponudbe za eno ali več let.

(2)

V povabilu za zbiranje ponudb mora SOPO določiti kriterije, ki jih predpisujejo sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje, in pogoje zagotavljanja posamezne sistemske storitve, in sicer najmanj:

a)

za sekundarno regulacijo frekvence in moči:

-

obseg ponujene rezerve moči v MW in

b)

za minutno rezervo za terciarno regulacijo:

-

obseg ponujene rezerve moči v MW;

-

število zagonov rezerve na leto;

-

odzivni čas aktiviranja rezerve;

-

minimalni čas med dvema zagonoma rezerve;

-

znižanje proizvodnje za pokrivanje izpadov večjih porabniških enot in

-

možnost uporabe rezerve pri izravnavi odstopanj EES;

c)

za regulacijo napetosti in jalove moči:

-

ponujeni obseg proizvodnje in ponora jalove moči za lokalno regulacijo napetosti in

-

ponujeni obseg proizvodnje in ponora jalove moči za daljinsko avtomatsko regulacijo napetosti;

d)

za zagon agregatov brez zunanjega napajanja:

-

seznam tehnično usposobljenih agregatov, ponujenih za izvajanje storitve.

(3)

Ponudniki morajo podati ceno za vsako sistemsko storitev ločeno, pri čemer se lahko za izbiro najugodnejšega ponudnika upošteva tudi možnost sklenitve pogodb za obdobje, daljše od enega leta, če je na ta način zagotovljena nižja cena.

(4)

Ne glede na določbo 22. člena tega akta lahko SOPO del potrebne rezerve moči za izvajanje sistemske storitve minutne rezerve za terciarno regulacijo zagotovi tudi od ponudnikov, ki zagotavljajo izvajanje te storitve iz objektov ali elektroenergetskih sistemov zunaj območja Republike Slovenije.

(5)

Pri zagotavljanju sistemskih storitev za terciarno regulacijo lahko sistemski operater med ponudnike uvrsti vire, ki temeljijo na učinkoviti rabi energije ter vključevanju razpršenih virov proizvodnje in so manjši viri lahko agregirani v regulacijske enote, katerih velikost je primerljiva z drugimi viri v elektroenergetskem sistemu.

24. člen

(1)

SOPO izdela poročilo o zagotavljanju potrebnega obsega posameznih sistemskih storitev za naslednje poslovno leto ali naslednje regulativno obdobje, iz katerega izhaja:

-

količinski obseg posameznih sistemskih storitev, ki ga letno določi SOPO na podlagi predpisa, ki ureja sistemsko obratovanje prenosnega elektroenergetskega omrežja;

-

povabilo za zbiranje ponudb;

-

prejete ponudbe in

-

sklenjene pogodbe.

(2)

Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena SOPO posreduje agenciji najkasneje do 30. septembra tekočega leta za obdobje, opredeljeno v prejšnjem odstavku tega člena.

25. člen

(1)

Pri ugotavljanju upravičenih stroškov za zagotavljanje sistemskih storitev agencija upošteva pogodbeno ceno za vsako posamezno sistemsko storitev skladno z določili iz 23. člena in 24. člena tega akta in presoja, ali je bila pogodba sklenjena z najugodnejšim ponudnikom.

(2)

Če SOPO pri izbiri ponudnikov sistemskih storitev ni upošteval kriterijev iz 23. člena tega akta, agencija prizna upravičene stroške sistemskih storitev na podlagi gibanja cen sistemskih storitev v preteklih letih in gibanja cene energije.

2.4. Amortizacija (AM)

26. člen

(1)

Izračun amortizacije sredstev, potrebnih za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja, temelji na metodi enakomernega časovnega amortiziranja.

(2)

Amortizacija sredstev se izračuna glede na amortizacijsko osnovo in amortizacijsko stopnjo, ki upošteva predvideno dobo koristnosti sredstev. Amortizacijske stopnje, ki so višje od davčno priznanih, se ne priznajo. Prav tako se ne prizna amortizacija, ki je vezana na usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene.

(3)

Za potrebe izračuna regulativnega okvira se amortizacija nove energetske infrastrukture določi v okviru vrednosti načrtovanih naložb v sredstva v posameznih letih regulativnega obdobja s predvideno 35-letno dobo koristnosti sredstev. V predvidenem prvem letu amortiziranja se upošteva polovična vrednost določene amortizacije.

(4)

Za potrebe izračuna regulativnega okvira se amortizacija novih ostalih sredstev določi v okviru vrednosti načrtovanih naložb v ostala sredstva v posameznih letih regulativnega obdobja s predvideno 20-letno dobo koristnosti sredstev. V predvidenem prvem letu amortiziranja se upošteva polovična vrednost določene amortizacije.

(5)

Amortizacija sredstev iz naslova vlaganj v služnostne pravice se obračunava v dobi koristnosti te pravice. Amortizacija sredstev iz naslova pridobitve časovno neomejenih služnostnih pravic na trasah daljnovodov, se prizna glede na amortizacijsko osnovo s 100-letno dobo koristnosti teh sredstev. Za vlaganja v služnostne pravice, ki niso v uporabi, amortizacija ni upravičen strošek. Sistemski operater mora potrebna sredstva za pridobitev služnosti vključiti v načrte razvoja omrežij. Od 1. januarja 2013 se morajo služnostne pravice na trasah daljnovodov voditi po pravilih, ki veljajo za dele opredmetenih sredstev večjih vrednosti.

(6)

Če sistemski operater za poslovne potrebe obračunava strošek amortizacije po amortizacijskih stopnjah, ki so višje od davčno priznanih amortizacijskih stopenj, mora za obračunano amortizacijo, ki presega davčno priznano, od 1. januarja 2013 dalje voditi posebne računovodske evidence.

(7)

Če se med življenjsko dobo sredstvo prevrednoti na višjo vrednost ali preproda po višji vrednosti, se za potrebe tega akta upoštevajo nabavna vrednost ob prvi usposobitvi za uporabo pri prvem sistemskem operaterju ali prvem lastniku omrežja in naknadna vlaganja v sredstvo.

(8)

Pri določitvi stroška amortizacije se amortizacija od posameznega sredstva ali dela sredstva obračuna in priznava le enkrat.

(9)

Izračun amortizacije za posamezno regulativno obdobje opredeljuje Priloga 1 tega akta.

2.5. Reguliran donos na sredstva (RDS)

27. člen

(1)

Reguliran donos na sredstva, izražen v eurih, se ugotavlja na podlagi povprečne vrednosti regulativne baze sredstev in priznane višine čistih obratnih sredstev, potrebnih za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja, ter tehtanega povprečnega stroška kapitala, kar izražata naslednji enačbi:

v katerih oznake pomenijo:

RDS(t)     reguliran donos na sredstva,
PVS(t)     povprečna regulativna vrednost sredstev,
PVRB(t)    povprečna vrednost regulativne baze sredstev,
PVČOS(t)   priznana višina čistih obratnih sredstev,
TPSK       tehtani povprečni strošek kapitala, izražen v
           odstotku (WACC – Weighted Average Cost of Capital),
t          leto regulativnega obdobja.

RDS(t) = PVS(t) x TPSK
PVS(t) = PVRB(t) + PVČOS(t),

(2)

V okviru reguliranega donosa na sredstva se lahko priznava dodatni donos v obliki spodbud za projekte razvoja pametnih omrežij.

(3)

Izračun reguliranega donosa na sredstva za posamezno regulativno obdobje opredeljuje Priloga 1 tega akta.

2.5.1. Regulativna baza sredstev

2.5.1.1. Izračun povprečne vrednosti regulativne baze sredstev

28. člen

(1)

Za izračun donosa se kot osnova upošteva povprečna vrednost regulativne baze sredstev v vsakem posameznem letu regulativnega obdobja, ki je izražena v eurih in se izračuna iz otvoritvene in zaključne vrednosti z naslednjo enačbo:

             OVS(t) + ZVS(t)
PVRB(t) = -------------------
                    2

(2)

V regulativno bazo sredstev so vključena samo tista opredmetena osnovna sredstva v uporabi in neopredmetena sredstva v uporabi, ki so potrebna za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja.

(3)

V vrednost osnovnega sredstva v uporabi in neopredmetenega sredstva v uporabi se za potrebe regulative ne priznavajo stroški obresti v zvezi s pridobitvijo osnovnega sredstva v uporabi in neopredmetenega sredstva v uporabi.

(4)

Če sistemski operater pripiše stroške obresti osnovnim sredstvom v uporabi in neopredmetenim sredstvom v uporabi, mora za potrebe regulative voditi evidence teh sredstev brez stroškov obresti.

(5)

Sredstva, vključena v povprečno vrednost regulativne baze sredstev, zagotavljajo doseganje minimalnih standardov kakovosti oskrbe.

29. člen

(1)

V otvoritveni vrednosti regulativne baze sredstev so upoštevane neodpisane vrednosti sredstev, razen vrednosti sredstev, na katere se ne priznava donos (brezplačno prevzeta sredstva, sredstva, pridobljena s sovlaganji, in sredstva, financirana z namenskimi sredstvi od prezasedenosti) na prvi dan regulativnega obdobja.

(2)

Zaključna vrednost regulativne baze sredstev je izražena v eurih in se izračuna z naslednjo enačbo:

v kateri oznake pomenijo:

ZVS(t) = OVS(t) + NS(t) - AM(t) - IS(t) - BPS(t),

OVS(t)   otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev za
         leto t regulativnega obdobja: neodpisana vrednost
         neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih
         sredstev na prvi dan leta t, zmanjšana za vrednost
         sredstev, na katere se ne priznava donos;
NS(t)    nova sredstva = vrednost naložb v neopredmetena
         sredstva in opredmetena osnovna sredstva v letu t,
         potrebnih za izvajanje regulirane dejavnosti;
AM(t)    amortizacija za leto t regulativnega obdobja,
         zmanjšana za amortizacijo BPS(t);
IS(t)    neodpisana vrednost izločenih sredstev v letu t
         regulativnega obdobja;
BPS(t)   vrednost novih sredstev v letu t regulativnega
         obdobja, na katera se ne priznava donos (brezplačno
         prevzeta sredstva, sredstva, pridobljena s
         sovlaganji, in sredstva, financirana z namenskimi
         sredstvi od prezasedenosti);
ZVS(t)   zaključna vrednost regulativne baze sredstev za leto
         t regulativnega obdobja: neodpisana vrednost
         neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih
         sredstev na zadnji dan leta t.

(3)

Zaključna vrednost regulativne baze sredstev za leto t regulativnega obdobja je enaka otvoritveni vrednosti regulativne baze sredstev za leto t+1 regulativnega obdobja.

(4)

V izračunu regulativne baze sredstev se upoštevajo neodpisana vrednost sredstva, ki izhaja iz nabavne vrednosti ob prvi usposobitvi za uporabo pri prvem sistemskem operaterju ali prvem lastniku omrežja, ter naknadna vlaganja v sredstvo.

2.5.1.2. Načrtovane naložbe v sredstva

30. člen

(1)

Pri opredelitvi vrednosti načrtovanih naložb v sredstva, ki so v regulativnem obdobju vključene v izračun povprečne vrednosti regulativne baze sredstev, agencija presoja potrebna sredstva za naložbe iz veljavnih načrtov razvoja omrežij med pripravo regulativnega okvira.

(2)

Vključevanje novih naložb v regulativno bazo sredstev posameznega leta regulativnega obdobja določa Priloga 1 tega akta.

2.5.1.3. Priznana višina čistih obratnih sredstev

31. člen

(1)

Priznana višina čistih obratnih sredstev se ugotavlja na podlagi povprečnih vrednosti zalog (PVZ), povprečnih vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev (PVKPT) in povprečnih vrednosti kratkoročnih poslovnih obveznosti (PVKPO).

(2)

Priznana višina čistih obratnih sredstev je izražena v eurih in se izračuna na podlagi podatkov iz bilance stanja sistemskega operaterja za leto, ki se konča pred letom določitve regulativnega okvira, na podlagi naslednje enačbe:

PVČOS(t) = PVZ(t) + PVKPT(t) - PVKPO(t)

(3)

Povprečne vrednosti, navedene v enačbi, se izračunajo iz otvoritvene in končne vrednosti posameznih kategorij čistih obratnih sredstev in se v regulativnem obdobju ne spreminjajo.

2.5.2. Tehtani povprečni strošek kapitala

32. člen