Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o reševanju in...

3203. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB-1B)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB-1B)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. novembra 2024.

Št. 003-02-1/2024-246

Ljubljana, dne 28. novembra 2024

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O REŠEVANJU IN PRISILNEM PRENEHANJU BANK (ZRPPB-1B)

1. člen

V Zakonu o reševanju in prisilnem prenehanju bank (Uradni list RS, št. 92/21 in 133/23) se v 1. členu v prvem odstavku za 4. točko pika nadomesti s podpičjem in doda nova 5. točka, ki se glasi:

»5.

financiranje instrumentov za prisilno likvidacijo bank.«.

2. člen

V 3. členu se v prvem odstavku v 2. točki besedilo »Uredbo (EU) 2022/2036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2014/59/EU v zvezi z bonitetno obravnavo globalno sistemsko pomembnih institucij s strategijo reševanja z več vstopnimi točkami in metodami za posredni vpis instrumentov, primernih za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 92 z dne 30. 3. 2023, str. 32)« nadomesti z besedilom »Direktivo (EU) 2024/1174 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o spremembi Direktive 2014/59/EU in Uredbe (EU) št. 806/2014 glede določenih vidikov minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (UL L št. 2024/1174 z dne 22. 4. 2024)«.

3. člen

V 5. členu se v 23. točki besedilo »popravljene s Popravkom (UL L št. 20 z dne 24. 1. 2020, str. 26)« nadomesti z besedilom »spremenjene z Uredbo (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 (UL L št. 2023/2859 z dne 20. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2859/2023/EU)« in besedilo »(Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 - popr. in 66/19)« nadomesti z besedilom »Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 - popr., 66/19, 123/21 in 45/24«.

25. točka se spremeni tako, da se glasi:

»25.

»izredna likvidnostna pomoč« je zagotovitev posojila ob ustreznem zavarovanju s strani centralne banke ali druga pomoč, ki lahko vodi v izdajo denarja v obtoku s strani centralne banke, plačilno sposobni finančni instituciji ali skupini takih institucij, ki se začasno sooča z likvidnostnimi težavami, pri čemer ta operacija ni del monetarne politike;«.

V 30. točki se besedilo »popravljene s Popravkom (UL L št. 212 z dne 3. 7. 2020, str. 20)« nadomesti z besedilom »spremenjene z Direktivo (EU) 2024/1619 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, sankcijami, podružnicami iz tretjih držav in okoljskimi socialnimi in upravljavskimi tveganji (UL L št. 2024/1619 z dne 19. 6. 2024)«.

V 35. točki se beseda »petega« nadomesti z besedo »šestega«.

Za 58. točko se doda nova 59. točka, ki se glasi:

»59.

»subjekt za likvidacijo« pomeni pravno osebo s sedežem v Evropski uniji, v zvezi s katero načrt reševanja skupine oziroma, za subjekte, ki niso del skupine, načrt reševanja določa, da subjekt preneha po običajnem insolvenčnem postopku, ali subjekt v skupini v postopku reševanja, ki ni subjekt v postopku reševanja, v zvezi s katerim v načrtu reševanja skupine ni določeno izvajanje pooblastil za odpis in konverzijo;«.

Dosedanji 59. in 60. točka postaneta 60. in 61. točka.

4. člen

V 7. členu se v petem odstavku na koncu besedila doda stavek, ki se glasi: »Če je to potrebno za izvršitev odločitve enotnega odbora za reševanje, Banka Slovenije izda akt v skladu z 236. členom tega zakona.«.

Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:

»(8)

Banka Slovenije je na podlagi Direktive (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu Direktiva 2023/2864/EU) pristojen organ za zbiranje in predložitev podatkov in informacij na evropsko enotno točko dostopa.«.

5. člen

V 8. členu se v prvem odstavku za besedilom »pristojna za« doda besedilo »upravljanje sklada za likvidacijo banke in«.

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4)

Za namene iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije zagotavlja operativno neodvisnost, pri čemer se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek prejšnjega člena.«.

6. člen

V 14. členu se v tretjem odstavku besedilo »31. marca« nadomesti z besedilom »30. junija«.

7. člen

V 15. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(povračilo stroškov v zvezi z reševanjem in prisilnim prenehanjem)«.

Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Banka Slovenije lahko zahteva povrnitev vseh stroškov, nastalih pri izvajanju ukrepov za reševanje, in stroškov, nastalih pri izvajanju ukrepov za prisilno prenehanje banke.«.

V tretjem odstavku se črta besedilo »Subjekt reševanja plača stroške v 15 dneh. Banka Slovenije lahko na predlog subjekta reševanja dovoli, da se stroški plačajo v največ šestih obrokih v obdobju enega leta od odmere.«.

V četrtem odstavku se v napovednem stavku besedilo »Če subjekt reševanja ne plača odmerjenih stroškov v roku iz prejšnjega odstavka, Banka Slovenije plačilo stroškov izterja od subjekta reševanja« nadomesti z besedilom »Banka Slovenije plačilo stroškov izterja na enega ali več od naslednjih načinov«, v 3. točki pa se besedilo »sredstev premostitvene banke« nadomesti z besedilom »morebitnih prihodkov premostitvene banke«.

8. člen

V 20. členu se v 10. točki prvo od dveh besedil »2175/2019/EU« nadomesti z besedilom »(EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 2024/1620 z dne 19. 6. 2024; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2024/1620/EU)« in drugo od dveh besedil »2175/2019/EU« nadomesti z besedilom »2024/1620/EU«.

9. člen

V 30. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Banka Slovenije za vsako banko, ki ni del skupine, nad katero Banka Slovenije ali drug pristojni organ izvaja nadzor na konsolidirani podlagi, pripravi oceno rešljivosti, iz katere je razvidno, v kakšnem obsegu je v zvezi z banko mogoče uporabiti ukrepe za reševanje ali ukrepe za prisilno prenehanje banke. Banka velja za rešljivo, če je izvedljivo in verjetno, da je v zvezi z njo mogoče uporabiti ukrepe in pooblastila za reševanje ali ukrepe za prisilno prenehanje banke, pri čemer se kar najbolj prepreči kakršen koli resnejši negativni vpliv na finančni sistem Republike Slovenije ali druge države članice ali Evropske unije kot celote, vključno z okoliščinami širše finančne nestabilnosti ali sistemskimi dogodki, ter z namenom zagotovitve neprekinjenosti opravljanja kritičnih funkcij banke. Pri pripravi ocene rešljivosti Banka Slovenije upošteva regulativne tehnične standarde iz 1. točke drugega odstavka 9. člena tega zakona in oddelek C priloge Direktive 2014/59/EU.«.

10. člen

Besedilo 31. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Banka Slovenije lahko pod pogoji iz drugega odstavka tega člena subjektu reševanja prepove izplačila, ki presegajo maksimalni možni znesek za razdelitev v zvezi z minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: znesek M-MDA), izračunan v skladu z 32. členom tega zakona, ki jih subjekt reševanja izvede v obliki:

1.

izplačil v zvezi z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom;

2.

vzpostavitve obveznosti za izplačilo variabilnih prejemkov ali diskrecijskih pokojninskih ugodnosti oziroma izplačilo variabilnih prejemkov, pri katerih je obveznost za plačilo nastala, ko subjekt reševanja ni izpolnjeval zahteve po skupnem blažilniku, ali

3.

izplačil v zvezi z instrumenti dodatnega temeljnega kapitala.

(2)

Banka Slovenije subjektu reševanja prepove izplačila iz prejšnjega odstavka, če je subjekt reševanja v položaju, ko:

1.

izpolnjuje zahtevo po skupnem blažilniku, kadar se ta upošteva poleg zahteve iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU, dodatne kapitalske zahteve za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, in zahteve glede zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo, in

2.

ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku, ko se ta zahteva upošteva poleg minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določene v skladu s tem zakonom in izražene kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti subjekta reševanja tveganju, ki se izračuna v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU.

(3)

Subjekt reševanja nemudoma obvesti Banko Slovenije o nastanku okoliščin, da je subjekt reševanja v položaju iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka.

(4)

Če Banka Slovenije ugotovi okoliščine iz drugega odstavka tega člena, da je subjekt reševanja v položaju iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena, brez nepotrebnega odlašanja oceni, ali bo subjektu reševanja prepovedala izplačila iz prvega odstavka tega člena, in pri tej oceni upošteva vse naslednje dejavnike:

1.

razlog, trajanje in obseg neizpolnjevanja zahteve po skupnem blažilniku ter vpliv tega na rešljivost subjekta reševanja;

2.

razvoj finančnega položaja subjekta reševanja in verjetnost, da bi subjekt reševanja v bližnji prihodnosti izpolnil pogoj iz 1. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona;

3.

možnost, da bo subjekt reševanja lahko v razumnem roku zagotovil izpolnjevanje zahtev iz drugega odstavka tega člena;

4.

ali je nezmožnost subjekta reševanja, da nadomesti obveznosti, ki ne izpolnjujejo več meril primernosti ali zapadlosti iz 72.b ali 72.c člena Uredbe 575/2013/EU ali iz 50. in 58. člena tega zakona, omejena na posamezni primer ali je posledica motenj na trgu;

5.

ali je prepoved izplačil iz prvega odstavka tega člena, ob upoštevanju morebitnega vpliva takšne prepovedi na pogoje financiranja subjekta reševanja in njegovo rešljivost, najprimernejše in sorazmerno sredstvo za rešitev položaja tega subjekta reševanja.

(5)

Banka Slovenije oceno iz prejšnjega odstavka ponovi najmanj enkrat na mesec, dokler je subjekt reševanja v položaju iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije subjektu reševanja prepove izplačila v skladu s prvim odstavkom tega člena, če so pri subjektu reševanja devet mesecev zatem, ko je obvestil Banko Slovenije, še vedno podane okoliščine iz drugega odstavka tega člena, razen če na podlagi ocene ugotovi, da sta izpolnjena vsaj dva od naslednjih pogojev:

1.

neizpolnjevanje zahteve po skupnem blažilniku je posledica resne motnje v delovanju finančnih trgov, kar povzroča vsesplošni pretres finančnega trga v več segmentih finančnih trgov;

2.

motnja iz prejšnje točke ne pomeni le večjega nihanja cen kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti subjekta reševanja ali višjih stroškov zanj, temveč privede tudi do popolnega ali delnega zaprtja trgov, zaradi česar subjekt reševanja na teh trgih ne more izdati kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti;

3.

zaprtje trga iz prejšnje točke je ugotovljeno tudi za več drugih subjektov;

4.

zaradi motnje iz 1. točke tega odstavka subjekt reševanja ne more izdati kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti, da bi lahko izpolnil zahtevo po skupnem blažilniku, ali

5.

prepoved izplačil iz prvega odstavka tega člena bi lahko povzročila negativne učinke za del bančnega sektorja, ki bi lahko ogrozili finančno stabilnost.

(6)

Banka Slovenije oceno iz prejšnjega odstavka glede uporabe izjeme ponovi najmanj enkrat na mesec.«.

11. člen

V 32. členu se v drugem odstavku v 1. in 2. točki besedilo »banka zadržala« nadomesti z besedilom »subjekt reševanja zadržal«.

V tretjem odstavku se beseda »banka« nadomesti z besedilom »subjekt reševanja«.

12. člen

V 33. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 164. členom tega zakona, skupaj z organi za reševanje podrejenih družb v skupini ter po posvetovanju s pristojnimi organi teh podrejenih družb in organi za reševanje v državah, kjer so pomembne podružnice, oceni, ali je v zvezi s subjekti v postopku reševanja mogoče uporabiti ukrepe za reševanje ali prisilno prenehanje. Skupina se šteje za rešljivo, če je izvedljivo in verjetno, da:

1.

je mogoče uporabiti ukrepe za prisilno prenehanje subjektov v skupini ali je subjekte v skupini mogoče rešiti z uporabo instrumentov za reševanje in izvajanjem pooblastil za reševanje v zvezi s subjekti v postopku reševanja in

2.

se pri izvajanju ukrepov iz 1. točke tega odstavka v čim večji meri preprečijo resnejše negativne posledice za finančni sistem Republike Slovenije, druge države članice ali Evropske unije kot celote, vključno s pojavom širše finančne nestabilnosti ali drugimi učinki, ki vplivajo na delovanje celotnega sistema, ter

3.

se pri izvajanju ukrepov iz 1. točke tega odstavka prizadeva zagotoviti nadaljevanje opravljanja kritičnih funkcij, ki jih opravljajo subjekti v skupini, z njihovo ločitvijo, kadar jih je mogoče preprosto in pravočasno ločiti, ali z drugimi sredstvi.

13. člen

V 34. členu se v tretjem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:

»1.

dejstva, da je banka v položaju, da ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku, ko se ta zahteva upošteva poleg minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določene v skladu s tem zakonom ter izražene kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti banke tveganju, ki se izračuna v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU, ali«.

14. člen

V 35. členu se v desetem odstavku za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Banka Slovenije počaka na odločitev Evropskega bančnega organa.«, za besedilom »v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa« pa se doda besedilo »in pri tem se obdobje za doseženo odločitev upošteva za obdobje v smislu 19. člena Uredbe 1093/2010/EU«.

15. člen

V 36. členu se v tretjem odstavku besedilo »mora sprejeti podrejena družba na posamični podlagi« nadomesti z besedilom »je treba sprejeti na ravni skupine v postopku reševanja«.

V četrtem odstavku se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Obdobje za doseženo odločitev se v tem primeru upošteva v smislu 19. člena Uredbe 1093/2010/EU.«.

16. člen

V 37. členu se v četrtem odstavku za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Obdobje za doseženo odločitev se v tem primeru upošteva v smislu 19. člena Uredbe 1093/2010/EU.«.

17. člen

V 39. členu se v petem odstavku besedilo »nadzorniških zahtev glede dodatno potrebnega kapitala« nadomesti z besedilom »napotka o dodatno potrebnem kapitalu«.

18. člen

V 40. členu se v tretjem odstavku v 3. točki za besedo »nadaljevanje« doda besedilo »in digitalna operativna odpornost«, v 16. točki pa se za besedo »banke« dodata vejica in besedilo »vključno z omrežnimi in informacijskimi sistemi iz Uredbe (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 1)«.

19. člen

V 41. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2)

Banke zagotavljajo informacije za pripravo in posodabljanje načrta reševanja na podlagi oddelka B Priloge Direktive 2014/59/EU.«.

20. člen

V 43. členu se v prvem odstavku v 3. točki za besedo »članici« dodata vejica in besedilo »nadrejenih finančnih in mešanih finančnih holdingov, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, in nadrejenih finančnih in mešanih finančnih holdingov, ki imajo sedež v drugi državi članici«.

V drugem odstavku se v napovednem stavku za besedilom »Načrt reševanja skupine« doda besedilo »poleg elementov iz tretjega odstavka 40. člena tega zakona«.

21. člen

V 44. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine pošlje EU nadrejeni družbi povzetek pomembnih vsebin načrta reševanja iz drugega odstavka prejšnjega člena.«.

22. člen

V 48. členu se v tretjem odstavku v 4. točki pika nadomesti s podpičjem in doda nova 5. točka, ki se glasi:

»5.

povzetek pomembnih vsebin poenostavljenega načrta reševanja.«.

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4)

Banka Slovenije pošlje banki povzetek pomembnih vsebin poenostavljenega načrta reševanja iz prejšnjega odstavka.«.

V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »tretjega odstavka tega člena«.

Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

23. člen

Za 49. členom se doda nov 49.a člen, ki se glasi:

»49.a člen

(izjema od minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti)

(1)

Določba prejšnjega člena ne velja za hipotekarne kreditne institucije, ki se financirajo s kritimi obveznicami in ki v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki velja za hipotekarno kreditno institucijo, ne smejo sprejemati vlog, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

1.

navedene institucije prenehajo po običajnih insolvenčnih postopkih ali drugih postopkih, določenih za te institucije, in se izvajajo v skladu z 38., 40. in 42. členom Direktive 2014/59/EU, ter

2.

postopki iz prejšnje točke zagotovijo, da upniki navedenih institucij, vključno z imetniki kritih obveznic, prevzamejo izgube na način, ki ustreza ciljem reševanja, določenim v Direktivi 2014/59/EU.

(2)

Hipotekarne kreditne institucije, izvzete iz določb prejšnjega člena, niso vključene v konsolidacijo skupine v postopku reševanja za potrebe 57. člena tega zakona.«.

24. člen

V 50. členu se v šestem odstavku v 1. točki beseda »petim« nadomesti z besedo »šestim«, v 3. točki pa se v prvi alineji beseda »šestim« nadomesti z besedo »sedmim«.

25. člen

V 52. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(3)

Banka Slovenije za subjekte za likvidacijo ne določi minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.«.

Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:

»(4)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko Banka Slovenije oceni, ali je upravičeno, da se minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za subjekt za likvidacijo na posamični podlagi določi v znesku, ki presega znesek, ki zadostuje za pokritje izgub iz 1. točke drugega odstavka tega člena. Pri tej oceni Banka Slovenije upošteva zlasti morebiten vpliv na finančno stabilnost in tveganje širjenja negativnih posledic na finančni sistem, vključno v zvezi z zmožnostjo financiranja sistema jamstva za vloge, vzpostavljenega na podlagi zakona, ki ureja sistem jamstva za vloge. Kadar Banka Slovenije določi minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, subjekt za likvidacijo izpolni zahtevo z uporabo enega ali več od naslednjega:

1.

kapital;

2.

obveznosti, ki izpolnjujejo merila primernosti iz 72.a člena Uredbe 575/2013/EU, z izjemo točk (b) in (d) drugega odstavka 72.b člena navedene uredbe;

3.

obveznosti iz tretjega do petega odstavka 50. člena tega zakona.

(5)

Drugi odstavek 77. člena in 78.a člen Uredbe 575/2013/EU se ne uporabljata za subjekte za likvidacijo, katerim Banka Slovenije ni določila minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.

(6)

Deleži v kapitalskih instrumentih in kvalificiranih obveznostih, ki jih izdajo podrejene institucije, ki so subjekti za likvidacijo, za katere Banka Slovenije ni določila minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, se ne odbijejo na podlagi petega odstavka 72.e člena Uredbe 575/2013/EU.

(7)

Ne glede na prejšnji odstavek subjekt reševanja, ki sam ni subjekt v postopku reševanja, vendar je podrejena družba subjekta v postopku reševanja ali subjekta v tretji državi, ki bi bil subjekt v postopku reševanja, če bi imel sedež v Evropski uniji, odbije svoje deleže v kapitalskih instrumentih podrejenih institucij, ki so del iste skupine v postopku reševanja in so subjekti za likvidacijo, za katere Banka Slovenije ni določila minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Pogoj, ki mora biti pri tem izpolnjen je, da je skupni znesek teh deležev enak ali večji od 7 % skupnega zneska njegovega kapitala in obveznosti, ki izpolnjujejo merila primernosti iz šestega odstavka 58. člena tega zakona, izračunan letno na dan 31. decembra kot povprečje preteklih 12 mesecev.«.

Dosedanji četrti do šesti odstavek postanejo osmi do deseti odstavek.

26. člen

V 55. členu se v šestem odstavku beseda »varovalnega« nadomesti z besedo »proticikličnega«.

27. člen

V 58. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4)

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se lahko Banka Slovenije odloči, da bo minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz 52. do 55. člena tega zakona za podrejeno družbo iz tega člena določila na konsolidirani podlagi, kadar ugotovi, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

1.

podrejena družba izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

-

podrejena družba je v neposredni lasti subjekta v postopku reševanja in:

a)

subjekt v postopku reševanja je nadrejeni finančni holding v Evropski uniji ali nadrejeni mešani finančni holding v Evropski uniji;

b)

podrejena družba in subjekt v postopku reševanja imata sedež v isti državi članici in sta del iste skupine v postopku reševanja;

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB-1B)

Časovnica