Kolektivna pogodba za cestni potniški promet

552. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet

V skladu s 112. in 114. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in 5/91) sklepata pogodbeni stranki:
– Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje prometa in zvez, Sekcija za cestni potniški promet
– Združenje delodajalcev Slovenije - Sekcija za promet in zveze
in
– Sindikat delavcev prometa in zvez pri ZSSS
– Sindikat cestnega prometa Slovenije
ter kot sopodpisnika na strani delojemalcev:
– Sindikat avtobusnega prometa in komunalnih dejavnosti Slovenije pri Neodvisnosti KNSS
– Konfederacija sindikatov ’90 Slovenije

K O L E K T I V N O P O G O D B O
za cestni potniški promet

VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE

Kolektivna pogodba velja:

A)

KRAJEVNO: Za območje Republike Slovenije.

B)

STVARNO: Za vse cestne prevoznike, ki opravljajo prevoz potnikov v skladu z zakonom o prevozih v cestnem prometu. Kolektivna pogodba velja tudi za tiste prevoznike potnikov, ki niso člani Gospodarske zbornice Slovenije, če pri njih zaposleni delavci trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

C)

OSEBNO: Za vse delavce zaposlene pri prevoznikih iz točke B) te pogodbe.

Za poslovodne delavce s posebnimi pooblastili ne veljajo določbe 41. do 56. člena in tarifne priloge, druge določbe pa veljajo, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.

Izraz “delavci” v tej pogodbi pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas s polnim ali krajšim delovnim časom.

D)

ČASOVNO: Ta pogodba začne veljati z dnem podpisa in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Sklenjena je za dobo enega leta.

Vsaka stranka lahko kolektivno pogodbo pisno odpove tri mesece pred pretekom roka njene veljavnosti. Kolikor v odpovednem roku ne pride do sklenitve nove pogodbe se njena veljavnost podaljša za tri mesece.

Če kolektivna pogodba v roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto za eno leto.

Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb 41. do 56. člena te pogodbe, velja do 31. 12. 1995. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje do 30. 12. za naslednje leto. Če se ne sprejme v tem roku, se veljavnost tarifne priloge podaljša v naslednje leto.

I. PRAVICE IN OBVEZNOSTI ORGANIZACIJE OZIROMA DELODAJALCA IN DELAVCEV

1. člen

RAZVRSTITEV DEL

Delovna mesta se razvrščajo v osem tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, in sicer:

I.     enostavna dela,
II.    manj zahtevna dela,
III.   srednje zahtevna dela,
IV.    zahtevna dela,
V.     bolj zahtevna dela,
VI.    zelo zahtevna dela,
VII.   visoko zahtevna dela,
VIII.  najbolj zahtevna dela.

Organizacija oziroma delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih spremembah in dopolnitvah pridobiti in obravnavati mnenje sindikatov in se do tega mnenja pisno opredeliti.

Opis zahtevnostnih skupin po tarifnih razredih je priloga te pogodbe.

2. člen

POSEBNI POGOJI ZA SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA

Delovne izkušnje se lahko določijo kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja, če so glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste, zahtevnosti in odgovornosti dela.

Zahtevane delovne izkušnje lahko znašajo do 5 let.

Kandidati za prosto delovno mesto, ki bodo imeli pri svojem delu stik s strankami, ne morejo skleniti delovnega razmerja, če aktivno ne obvladajo slovenskega jezika.

3. člen

OBJAVA DELOVNEGA MESTA

V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je potrebno navesti:

-

čas, za katerega se sklepa delovno razmerje

-

posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja

-

poprejšnji preizkus znanja in zmožnosti ali poskusno delo, če je to vnaprej določeno

-

rok za prijavo kandidata

-

rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri.

Pred objavo prostega delovnega mesta je potrebno obvezno preveriti, ali je mogoče potrebo pokriti s prerazporeditvijo že zaposlenih delavcev.

Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.

4. člen

ORGANI, KI ODLOČAJO O POTREBI PO SKLENITVI DELOVNEGA RAZMERJA IN OPRAVIJO IZBIRO MED KANDIDATI

Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ.

Izbiro med kandidati opravi poslovodni organ ali organ, določen s splošnim aktom organizacije oziroma delodajalec.

5. člen

PRENOS POOBLASTIL

Poslovodni organ lahko prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v organizacijah z več kot 50 zaposlenimi delavci.

Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča poslovodni organ, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.

Pred prenosom pooblastil iz drugega odstavka tega člena je poslovodni organ dolžan zahtevati mnenje sindikatov v zvezi s prenosom pooblastila.

6. člen

POGODBA O ZAPOSLITVI

S pogodbo o zaposlitvi delavec in organizacija oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:

-

sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,

-

delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni in plačilni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,

-

poskusno delo (če se zahteva)

-

pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

-

kraj opravljanja dela,

-

delovni čas, odmori, počitki in dopust,

-

ukrepe za posebno varstvo delavcev,

-

izobraževanje,

-

osnovna plača, dodatki in nadomestila,

-

način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje),

-

način spremembe pogodbe,

-

druge pravice in obveznosti organizacije oziroma delodajalca in delavca.

Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Organizacija oziroma delodajalec mora te kolektivne pogodbe hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, organizacija oziroma delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

V primeru trajne razporeditve delavca na drugo delovno mesto oziroma, če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je pogodba o zaposlitvi sklenjena, se nova razmerja uredijo z aneksom k pogodbi. Pred podpisom aneksa poslovodni organ obvesti sindikat.

7. člen

POGODBENA KAZEN

Delavci ne smejo opravljati nobene trajne dejavnosti pa tudi ne začasnega in občasnega dela, če bi to lahko vplivalo na interese organizacije oziroma delodajalca. Delavci pa lahko opravljajo taka dela le s soglasjem pristojnega organa, če ta dela niso v nasprotju z interesi organizacije oziroma delodajalca.

V primeru, da delavec ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena je dolžan plačati pogodbeno kazen. Konkretna višina pogodbene kazni se določi v pogodbi o zaposlitvi.

8. člen

DELOVNO RAZMERJE ZA DOLOČEN ČAS

Delovno razmerje za določen čas se sklene le pod pogojem, da v organizaciji ni ustreznih presežkov delavcev enake izobrazbene strukture, kot je zahtevana za prosto delovno mesto. Če delavec sklene delovno razmerje za določen čas, mora biti v pogodbi o zaposlitvi določeno:

-

zakoniti razlog, na podlagi katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje,

-

datum prenehanja delovnega razmerja,

-

če ni mogoče določiti datuma, se opredeli način ugotovitve časa prenehanja.

9. člen

POPREJŠNJI PREIZKUS DELAVČEVE USPOSOBLJENOSTI

Če objava oziroma razpis prostega delovnega mesta predvideva poprejšnji preizkus strokovne usposobljenosti kandidatov, poslovodni organ imenuje strokovno komisijo, ki opravi preizkus v skladu s pravili stroke.

Kandidat, ki se zahtevanega poprejšnjega preizkusa znanja ne udeleži, ne more biti upoštevan pri izbiri. Poprejšnji preizkus delavčeve usposobljenosti in poskusno delo se ne izključujeta.

10. člen

POSKUSNO DELO

Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.

Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:

-

za dela I. do III. skupine največ en mesec,

-

za dela IV. skupine največ dva meseca,

-

za dela V. skupine največ tri mesece,

-

za dela VI., VII., VIII. skupine največ šest mesecev.

Konkretno dolžino trajanja poskusnega dela določi organizacija oziroma delodajalec v splošnem aktu.

11. člen

PRIPRAVNIŠTVO

Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače;

-

za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,

-

za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,

-

za dela VII. in VIII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

Konkretno dolžino trajanja pripravništva za posamezno stopnjo strokovne izobrazbe določi organizacija oziroma delodajalec v splošnem aktu.

Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

Delavcu-pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjenjevanja pripravništva.

Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša.

Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal.

Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

Delavcu, ki se je ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora le posebni del pripravniškega izpita.

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.

12. člen

POSTOPEK UGOTAVLJANJA ZNANJA IN ZMOŽNOSTI ZA OPRAVLJANJE DEL IN POSTOPEK UGOTAVLJANJA PRIČAKOVANIH REZULTATOV DELA (23. člen ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH)

Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.

Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o ugotovitvah poslovodnega organa. O tem razgovoru se vodi zapisnik.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen.

O začetku in poteku postopka mora biti obveščen tudi sindikat.

Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.

V času poskusnega dela in pripravništva postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.

Postopek je javen.

Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta izreče organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom.

Organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

Kolikor obstaja ustrezno delovno mesto, na katerega je mogoče takega delavca razporediti, ni mogoče sprejeti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji.

13. člen

RAZPOREJANJE DELAVCEV

Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih in drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa v organizaciji ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav in obratov.

Sklep o razporeditvi delavcev v skladu s predhodnim odstavkom sprejme poslovodni organ podjetja oziroma delodajalec. Ugovor delavca na ta sklep ne zadrži izvršitve sklepa.

Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim oziroma ko je razporejen na nižje vrednotena dela in naloge, enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednih primerih:

-

če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,

-

če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot tri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot uro in pol,

-

če je delavec invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,

-

če delavec neguje težje telesno in duševno prizadetega družinskega člana

-

če gre za delavca starejšega od 50 let.

V primerih naštetih v četrtem odstavku tega člena, je organizacija oziroma delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.

Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).

Brez privolitve delavcev je mogoče v drug kraj razporediti:

-

turistične delavce

-

delavce na stacionaži

-

delavce, ki nadomeščajo druge v času dopustov, bolniškega staleža

-

delavce, ki nadomeščajo v drugih krajih zaradi izvajanja zakona o varnosti v cestnem prometu.

Razporeditev v drug kraj ne sme trajati več kot 6 mesecev v tekočem letu.

14. člen

PREVZEM NA DELO V DRUGO ORGANIZACIJO

Delavec je lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:

-

da se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila - po predhodnem sprejemu programa reševanja presežnih delavcev,

-

da druga organizacija oziroma delodajalec vse delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,

-

da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.

Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh organizacijah oziroma delodajalcih na podlagi prehodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec.

15. člen

DELO NA DOMU

Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo med delavcem in organizacijo oziroma delodajalcem s pogodbo o zaposlitvi.

Delavec, ki dela na domu, ima enake upravljalske pravice kot delavci, ki delajo v organizaciji oziroma pri delodajalcu.

Organizacija oziroma delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.

Organizacija oziroma delodajalec sta dolžna zagotavljati varne delovne razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost pri delu.

V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.

16. člen

ZAČASNO PRENEHANJE POTREB PO DELAVCIH (ZAČASNI PRESEŽEK)

Začasni presežki se lahko ugotavljajo samo v primeru, če zaradi tehnoloških, organizacijskih oziroma ekonomskih razlogov delavcem začasno ni možno zagotoviti dela na delovnem mestu, za katerega so sklenili delovno razmerje oziroma jih začasno razporediti za opravljanje drugih del.

Obstoj začasnega presežka delavcev ugotovi poslovodni organ oziroma delodajalec, ki tudi določi delovna mesta in število delavcev, za katere začasno ni možno zagotoviti dela.

Konkretne delavce, ki so začasni presežek, ter ukrepe, ki se bodo uporabili za razrešitev teh presežkov, določi:

-

poslovodni organ oziroma delodajalec, če gre za manjše število delavcev,

-

organ upravljanja, če gre za večje število delavcev.

Za večje število delavcev se šteje, če je v zaporednih 45 dneh nepotrebnih:

-

najmanj 10 delavcev v organizaciji ali pri delodajalcu z do 100 delavci

-

najmanj 10 % delavcev v organizaciji s 100 do 300 delavci

-

najmanj 30 delavcev v organizaciji z več kot 300 delavci.

Pred sprejemom odločitve iz tretjega odstavka tega člena je poslovodni organ oziroma delodajalec ali organ upravljanja, kadar gre za večje število delavcev, dolžan posredovati sindikatom v podjetju pisno obrazložitev vzrokov za določitev začasnih presežkov, podatke o delovnih mestih na katerih začasno ni dela, ter o delavcih, ki naj bi bili začasni presežek. O predlaganih ukrepih so dolžni zahtevati mnenje sindikatov ter to mnenje skupaj s predstavniki sindikatov, katerih člani so prizadeti delavci, obravnavati.

Začasen presežek delavcev se rešuje predvsem z naslednjimi ukrepi:

1.

z začasno, vendar najdalj za šest mesecev, razporeditvijo delavca na drugo delovno mesto v organizaciji oziroma pri delodajalcu, za katerega se zahteva višja, enaka ali za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba;

2.

z začasno, vendar najdalj za šest mesecev, razporeditvijo delavca v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu na delovno mesto, za katerega se zahteva višja, enaka ali za eno stopnjo nižja izobrazba;

3.

s skrajševanjem delovnega časa v okviru zakonsko določenega delovnega časa;

4.

s skrajševanjem delovnega časa na manj kot 36 ur na teden s pravico delavca do nadomestila plače za čas polnega delovnega časa;

5.

z napotitvijo delavca na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo, s pravico do nadomestila plače. V primeru iz prve, druge, tretje ali četrte točke šestega odstavka tega člena ima delavec pravico do plače po dejanskem delu. Ta plača mora biti najmanj za 20 % višja od nadomestila plače, ki bi ga delavec prejel, če bi bil ta čas napoten na čakanje na delo doma.

Za začasne presežke se ne smejo opredeliti delavci, ki jim delovno razmerje miruje (služenje vojaškega roka, opravljanje funkcije) in delavci, ki so opravičeno odsotni z dela (bolniška, porodniški dopust, redni oziroma izredni dopust itd.), in sicer za čas te odsotnosti z dela.

Delavci, ki so določeni kot začasni presežek, morajo biti pisno obveščeni o tej odločitvi in o načinu reševanja njihovega položaja najkasneje 3 dni pred uveljavitvijo tega ukrepa.

V času čakanja na delo doma kot začasen presežek je delavec v rednem delovnem razmerju z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja, vključno s koriščenjem letnega dopusta po dogovoru z delodajalcem.

Če se mora delavec v času, ko je kot začasen presežek napoten na čakanje na delo doma, vrniti na delo, je potrebno delavcu vročiti poziv z vročilnico oziroma povratnico. Od delavca se ne more zahtevati, da nastopi delo prej, kakor v 24 urah po prejemu poziva, da se mora vrniti na delo.

17. člen

TRAJNO PRENEHANJE POTREB PO DELAVCIH (TRAJNI PRESEŽKI)

Trajni presežki se lahko ugotavljajo samo v primeru, če se na osnovi strokovne analize ugotovi, da zaradi tehnoloških, organizacijskih oziroma ekonomskih razlogov najmanj za obdobje enega leta delavcem ne bo možno zagotoviti dela na delovnih mestih, za katere so sklenili delovno razmerje, oziroma na drugih delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim.

Obstoj trajnega presežka delavcev ugotovi poslovodni organ oziroma delodajalec, ki je dolžan čimprej obvestiti delavski svet oziroma drug organ, ki predstavlja delavce, in sindikat o:

-

razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev;

-

številu in kategorijah nepotrebnih delavcev;

-

o roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev.

V primeru, da bo trajni presežek večje število delavcev, mora poslovodni organ oziroma delodajalec o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, o številu in kategorijah nepotrebnih delavcev ter o rokih, v katerem bo prenehala potreba po delu, čimprej obvestiti tudi Zavod za zaposlovanje in pristojni upravni organ.

Za večje število delavcev se šteje, če je v zaporednih 45 dneh nepotrebnih:

-

najmanj 10 delavcev v organizaciji ali pri delodajalcu z do 100 delavci,

-

najmanj 10 % delavcev v organizaciji s 100 do 300 delavci,

-

najmanj 30 delavcev v organizaciji z več kot 300 delavci.

V isto kategorijo presežnih delavcev se uvrstijo vsi delavci, ki v organizaciji delajo na delovnih mestih, za katere se zahteva enaka stopnja in smer strokovne izobrazbe in jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.

Sindikalnim zaupnikom se morajo posredovati konkretni podatki o delavcih, ki naj bi bili trajni presežek ter predlog programa razreševanja presežnih delavcev, najkasneje 10 delovnih dni pred določitvijo konkretnih presežnih delavcev na organu upravljanja. Konkretne delavce, ki so ugotovljeni kot trajni presežek določi organ upravljanja v podjetju s programom presežnih delavcev ob predhodnem informiranju sindikata. Program organ upravljanja obravnava skupaj s sindikati in organom, ki zastopa delavce.

V programu razreševanja trajno presežnih delavcev je potrebno določiti:

a)

Ukrepe, ki bodo uporabljeni za preprečitev oziroma največjo možno omejitev delovnega razmerja delavcev. Ti ukrepi so predvsem:

-

skrajševanje delovnega časa (najmanj 36 ur na teden), ki se šteje za polni delovni čas;

-

prerazporejanje delavcev na druga delovna mesta, ki ne ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, če delavci s tako razporeditvijo soglašajo;

-

prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija delavcev za opravljanje drugega ustreznega dela;

-

ponuditev zaposlitve v drugi organizaciji;

-

dokup zavarovalne dobe.

b)

Poimenski seznam vseh delavcev, ki naj bi bili trajni presežek, skupaj z ukrepi, ki naj bi se uporabili za rešitev položaja posameznega delavca.

c)

Program razreševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.

Po sprejemu programa razreševanja trajno presežnih delavcev in določitvi konkretnih delavcev, ki so trajni presežek, na organu upravljanja, morajo vsi delavci, ki so določeni kot trajni presežek, prejeti pisne sklepe z obrazložitvijo vzrokov in načinom reševanja njihovega položaja.

V primeru, da je v organizaciji z več kot 100 delavci določenih kot trajni presežek več kot 10 % zaposlenih delavcev, mora organizacija oziroma delodajalec razporediti prenehanje delovnega razmerja na obdobje, daljše od 6 mesecev. V tem primeru mora organ upravljanja oziroma delodajalec pripraviti program razreševanja presežnih delavcev v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje.

Če organ upravljanja oziroma delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v 15 dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno komisijo.

V primeru, da je sindikat sprožil postopek pred arbitražno komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija odloči.

Če se arbitraža ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega aribtra, imenuje arbitra na predlog strank sodišče za delovne spore z območja, na katerem je sedež organizacije oziroma delodajalca.

Delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov ne preneha:

-

delavcu v času služenja vojaškega roka

-

delavcu v času, ko je odsoten zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni

-

nosečnici in delavki oziroma delavcu v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka

-

delavcu članu organa upravljanja, delavskega sveta ali drugega organa, ki predstavlja delavce in voljenemu ali imenovanemu sindikalnemu poverjeniku, v času opravljanja njegove funkcije in dve leti po prenehanju opravjanja funkcije

-

delavcu izvoljenemu v organe republike ali lokalne skupnosti.

Šestmesečni rok za delavce iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka začne teči ko se delavec vrne na delo. Delavcu iz četrte in pete alinee pa po preteku mandata.

Delavcu, invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino, lahko preneha delovno razmerje le z njegovim soglasjem ali pa če se mu zagotovi sklenitev delovnega razmerja v drugi organizaciji.

Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe lahko preneha delovno razmerje le, če:

-

se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe

-

mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev

-

z njegovim soglasjem zagotovljena pravica do ustrezne odpravnine.

Samo s soglasjem delavca lahko preneha delovno razmerje:

-

delavcu z manj kot enim letom delovne dobe

-

obema zakoncema, ki sta zaposlena v isti organizaciji oziroma delodajalcu

-

delavcu, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na Zavodu za zaposlovanje

-

delavki oziroma delavcu samohranilcu z otrokom do dveh let starosti.

Delavce, ki so bili začasni presežek, je možno vključiti med trajne presežke samo na osnovi izvedenega postopka, uporabe kriterijev in na podlagi vročene odločbe.

Pri določitvi konkretnih delavcev, ki naj bi bili trajni presežek, se morajo upoštevati kriteriji, navedeni v prilogi te pogodbe.

Pri določanju delavcev, ki bodo trajni presežek, in pri izbiri ukrepov, se upošteva seštevek točk, dobljen z upoštevanjem vseh navedenih kriterijev. Kot trajni presežek se najprej opredelijo delavci z manjšim skupnim ševilom točk.

V primeru skupnega enakega števila točk po vseh kriterijih iz priloge se kot trajni presežek opredelijo delavci z manjšim številom točk za socialne razmere.

Organizacija oziroma delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.

Trajno preseženim delavcem, ki jim ni bilo možno zagotoviti drugih rešitev, preneha delovno razmerje po preteku šestih mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

V času šestmesečnega roka je organizacija oziroma delodajalec dolžan omogočiti delavcu izrabo pripadajočega letnega dopusta, ki se plača po enakih kriterijih, kot če bi delal.

Odpravnine morajo biti izplačane najkasneje do prenehanja delovnega razmerja.

Delavcem, katerim se je dokupila zavarovalna doba, pripada razlika med višino odpravnine, določene v tej pogodbi ter zneskom, porabljenim za nakup zavarovalne dobe.

Če organizacija oziroma delodajalec v času šestmesečnega odpovednega roka pokliče delavca začasno na delo, mora delavcu poziv vročiti z vročilnico oziroma povratnico. Od delavca se ne more zahtevati, da nastopi delo prej kakor v 24 urah po prejemu poziva, da se mora vrniti na delo.

Delavec, ki mu je kot trajno presežnemu delavcu prenehalo delovno razmerje v organizaciji oziroma pri delodajalcu, ima pod enakimi pogoji prednostno pravico pri sklenitvi delovnega razmerja za dobo dveh let, če organizacija oziroma delodajalec v tem času ponovno zaposluje delavce.

18. člen

DELOVNI ČAS

Polni delovni čas traja največ 40 ur na teden, vključno s plačanimi polurnimi odmori.

O razporeditvi delovnega časa v organizaciji odloča poslovodni organ, pri čemer mora upoštevati potrebe delovnega procesa in zakonsko zagotovljene odmore in počitke delavcev.

Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa med letom se delavcu ob koncu leta višek ur, ki presega letni fond ur, izplača kot nadurno delo.

Delavcem invalidom II. kategorije in delavcem, ki so na medicinski rehabilitaciji in ki imajo pravico delati s krajšim delovnim časom od polnega, se delovni čas ne sme podaljšati v primeru prerazporeditve delovnega časa.

19. člen

DELOVNI ČAS VOZNEGA OSEBJA

Kolektivna pogodba za cestni potniški promet

Časovnica