23. Zakon o ratifikaciji Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani (MPSEUPH)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani (MPSEUPH)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani (MPSEUPH), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 3. marca 2015.
Ljubljana, dne 11. marca 2015
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI OKVIRNEGA SPORAZUMA O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER REPUBLIKO FILIPINI NA DRUGI STRANI (MPSEUPH)
Ratificira se Okvirni sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani, podpisan v Phnom Penhu 11. julija 2012.
Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi(*):
O K V I R N I S P O R A Z U M
O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER REPUBLIKO FILIPINI NA DRUGI STRANI
v nadaljnjem besedilu: Unija
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,
pogodbenice Pogodbe o Evropski Uniji, v nadaljnjem besedilu: države članice,
REPUBLIKA FILIPINI, v nadaljnjem besedilu: Filipini,
v nadaljnjem besedilu: pogodbenici –
OB UPOŠTEVANJU tradicionalnih prijateljskih vezi med pogodbenicama ter tesnih zgodovinskih, političnih in gospodarskih povezav med njima,
KER pogodbenici namenjata poseben pomen celovitemu značaju njunih medsebojnih odnosov,
KER pogodbenici menita, da je ta sporazum del širšega odnosa med njima in med drugim njunih odnosov prek sporazumov, katerih pogodbenici sta obe,
OB PONOVNI POTRDITVI zavezanosti pogodbenic spoštovanju demokratičnih načel in človekovih pravic, kot so določene v Splošni deklaraciji Združenih narodov o človekovih pravicah in drugih pomembnih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, h katerim sta pristopili,
OB PONOVNI POTRDITVI njune zavezanosti načelom pravne države in dobrega upravljanja ter njune želje po spodbujanju gospodarskega in socialnega napredka njunih narodov,
OB PONOVNI POTRDITVI njune želje po večjem sodelovanju na področju mednarodne stabilnosti, pravičnosti in varnosti, da bi spodbujali trajnostni socialni in gospodarski razvoj, odpravo revščine ter uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja,
KER pogodbenici obravnavata terorizem kot grožnjo svetovni varnosti ter želita okrepiti njun dialog in sodelovanje v boju proti terorizmu, pri čemer v celoti upoštevata Globalno strategijo Združenih narodov za boj proti terorizmu ter ustrezne instrumente Varnostnega sveta ZN (VSZN), zlasti Resolucij VSZN 1373, 1267, 1822 in 1904,
OB IZRAŽANJU njune polne zavezanosti preprečevanju vseh oblik terorizma in boju proti njim ter vzpostavitvi učinkovitih mednarodnih instrumentov za zagotovitev njegove odprave,
KER pogodbenici ponovno potrjujeta, da bi se morali učinkoviti ukrepi za boj proti terorizmu in varstvo človekovih pravic med seboj dopolnjevati in krepiti,
OB PRIZNAVANJU potrebe po krepitvi in povečanju sodelovanja pri boju proti zlorabi prepovedanih drog in trgovanju z njimi glede na to, da resno ogrožajo mednarodni mir, varnost, stabilnost in gospodarski razvoj,
OB PRIZNAVANJU, da najhujša kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost in so povezana s kršenjem mednarodnega humanitarnega prava, genocidom in drugimi kaznivimi dejanji zoper človečnost, ne bi smela ostati nekaznovana in da bi bilo treba zagotoviti pregon teh kaznivih dejanj, da bi okrepili mednarodni mir in pravičnost,
KER se pogodbenici strinjata, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev zelo ogroža mednarodno varnost, ter želita okrepiti njun dialog in sodelovanje na tem področju. Soglasno sprejetje Resolucije VSZN 1540 je temelj zavezanosti celotne mednarodne skupnosti boju proti širjenju orožja za množično uničevanje,
OB PRIZNAVANJU, da nezakonito trgovanje z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj, slabo upravljanje, neustrezno zavarovana skladišča ter nenadzorovano razširjanje še naprej resno ogrožajo mednarodni mir, varnost in razvoj,
OB PRIZNAVANJU pomembne vloge Sporazuma o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) z dne 7. marca 1980 ter poznejših pridružitvenih protokolov,
OB PRIZNAVANJU pomembne vloge krepitve sedanjih odnosov med pogodbenicama, da bi povečali medsebojno sodelovanje, ter njune skupne volje za krepitev, poglobitev in razširitev odnosov na področjih skupnega interesa na podlagi enakosti, nediskriminacije, spoštovanja naravnega okolja in vzajemne koristi,
OB PRIZNAVANJU pomembne vloge dialoga in sodelovanja med Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in Evropsko unijo,
OB IZRAŽANJU njune polne zavezanosti spodbujanju trajnostnega razvoja, vključno z varstvom okolja in učinkovitim sodelovanjem na področju boja proti podnebnim spremembam,
OB POUDARJANJU pomembne vloge večjega sodelovanja na področju pravosodja in varnosti,
OB PRIZNAVANJU njune zavezanosti obsežnemu dialogu in sodelovanju pri spodbujanju migracij in razvoja ter pri učinkovitem spodbujanju in izvajanju mednarodno priznanih standardov dela in socialnih standardov,
OB UGOTAVLJANJU, da so določbe tega sporazuma, ki spadajo v okvir naslova V, dela III Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujoče za Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici ali kot del Evropske unije v skladu s Protokolom o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom o stališču Danske, ki je priložen k tema pogodbama;
OB PRIZNAVANJU pomembne vloge, ki jo pogodbenici pripisujeta načelom in pravilom, ki urejajo mednarodno trgovino, zlasti tistim iz Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO), ter potrebi po pregledni in nediskriminatorni uporabi teh načel in pravil,
OB POTRDITVI njune želje po krepitvi sodelovanja med pogodbenicama, ki temelji na skupnih vrednotah in vzajemni koristi ter je v celoti v skladu z dejavnostmi iz regionalnega okvira –
STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
NARAVA IN PODROČJE UPORABE
1.
Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih pomembnih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, h katerim sta pristopili pogodbenici, ter načela pravne države je temelj notranjih in mednarodnih politik pogodbenic in pomeni bistven element tega sporazuma.
2.
Pogodbenici potrjujeta svoje skupne vrednote, kot so navedene v Ustanovni listini Združenih narodov.
3.
Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost spodbujanju trajnostnega razvoja, sodelovanju pri obravnavi izzivov podnebnih sprememb in prispevanju k uresničevanju mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev, vključno z razvojnimi cilji tisočletja.
4.
Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost načelu dobrega javnega upravljanja.
5.
Pogodbenici se strinjata, da bo sodelovanje v okviru tega sporazuma potekalo v skladu z njunimi nacionalnimi zakoni, pravili in predpisi.
Zaradi krepitve njunih dvostranskih odnosov se pogodbenici zavezujeta, da bosta vzdrževali celovit dialog in spodbujali nadaljnje medsebojno sodelovanje na vseh področjih skupnega interesa v skladu s tem sporazumom. Njuna prizadevanja bodo usmerjena zlasti v:
(a) vzpostavitev sodelovanja na področju političnih, socialnih in gospodarskih vprašanj v okviru vseh zadevnih regionalnih in mednarodnih forumov in organizacij;
(b) vzpostavitev sodelovanja v boju proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu;
(c) vzpostavitev sodelovanja na področju človekovih pravic in dialoga o boju proti hudim kaznivim dejanjem, ki zadevajo mednarodno skupnost;
(d) vzpostavitev sodelovanja pri preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje, osebnega in lahkega orožja ter pri spodbujanju mirovnih procesov in preprečevanja konfliktov;
(e) vzpostavitev sodelovanja na vseh področjih skupnega interesa, povezanih s trgovino in naložbami, da bi pospešili trgovinske in naložbene tokove ter odpravili trgovinske in naložbene ovire v skladu z načeli STO ter sedanjimi in prihodnjimi regionalnimi pobudami EU-ASEAN;
(f) vzpostavitev sodelovanja na področju pravosodja in varnosti, vključno s sodelovanjem glede pravnih vprašanj, prepovedanih drog, pranja denarja, boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji, varstva podatkov ter beguncev in notranje razseljenih oseb;
(g) vzpostavitev sodelovanja na področju migracij in pomorskega dela;
(h) vzpostavitev sodelovanja na vseh drugih področjih skupnega interesa, zlasti zaposlovanja in socialnih zadev, razvojnega sodelovanja, ekonomske politike, finančnih storitev, dobrega javnega upravljanja na davčnem področju, industrijske politike ter malih in srednje velikih podjetij (MSP), informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), avdiovizualnih storitev, medijev in večpredstavnosti, znanosti in tehnologije, prometa, turizma, izobraževanja, kulture ter medkulturnega in medverskega dialoga, energetike, okolja in naravnih virov, vključno s podnebnimi spremembami, kmetijstva, ribištva in razvoja podeželja, regionalnega razvoja, zdravja, statistike, obvladovanja tveganja naravnih nesreč, ter javne uprave;
(i) krepitev sodelovanja pogodbenic v podregionalnih in regionalnih programih sodelovanja, v katerih lahko sodeluje druga pogodbenica;
(j) povečevanje vlog ter opaznosti Filipinov in Evropske unije;
(k) spodbujanje razumevanja med ljudmi ter učinkovitega dialoga in povezanosti z organizirano civilno družbo.
ČLEN 3
Sodelovanje v regionalnih in mednarodnih organizacijah
Pogodbenici si bosta še naprej izmenjevali mnenja ter sodelovali v regionalnih in mednarodnih forumih ter organizacijah, kot so Združeni narodi ter ustrezne agencije in organi Združenih narodov, kot so Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD), dialog ASEAN-EU, regionalni forum ASEAN (ARF), azijsko-evropsko srečanje (ASEM), STO, Mednarodna organizacija za migracije (IOM) in Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO).
ČLEN 4
Regionalno in dvostransko sodelovanje
Na vseh področjih dialoga in sodelovanja v skladu s tem sporazumom ter ob poudarjanju vprašanj sodelovanja med EU in Filipini lahko obe strani na podlagi medsebojnega dogovora sodelujeta tudi pri dejavnostih na regionalni ravni ali s kombinacijo obeh okvirov, pri čemer upoštevata regionalne postopke odločanja v zadevnih regionalnih skupinah. V zvezi s tem si pogodbenici pri izbiri ustreznega okvira prizadevata, da bi kar najbolje izkoristili učinek in okrepili sodelovanje vseh zainteresiranih strani ter hkrati omogočili najučinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev in zagotovili skladnost z drugimi dejavnostmi.
POLITIČNI DIALOG IN SODELOVANJE
ČLEN 5
Mirovni proces in preprečevanje konfliktov
Pogodbenici se strinjata, da si bosta še naprej skupaj prizadevali za spodbujanje preprečevanja konfliktov in kulture miru, med drugim z zagovarjanjem miru in programi izobraževanja o miru.
ČLEN 6
Sodelovanje na področju človekovih pravic
1.
Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri spodbujanju in učinkovitem varstvu vseh človekovih pravic, tudi v okviru mednarodnih instrumentov o človekovih pravicah, h katerim sta pristopili.
2.
Takšno sodelovanje bo potekalo prek dejavnosti, o katerih se vzajemno dogovorita pogodbenici, med drugim pa bo vključevalo:
(a) podporo razvoja in izvajanja nacionalnih akcijskih načrtov o človekovih pravicah;
(b) spodbujanje ozaveščanja in izobraževanja o človekovih pravicah;
(c) krepitev nacionalnih institucij, povezanih s človekovimi pravicami;
(d) čim večja pomoč pri spodbujanju regionalnih institucij, povezanih s človekovimi pravicami;
(e) vzpostavitev pomembnega dialoga o človekovih pravicah med pogodbenicama; in
(f) sodelovanje v institucijah Združenih narodov, povezanih s človekovimi pravicami.
ČLEN 7
Huda kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost
1.
Pogodbenici priznavata, da najhujša kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost ter so povezana s kršenjem mednarodnega humanitarnega prava, genocidom in drugimi kaznivimi dejanji zoper človečnost, ne bi smela ostati nekaznovana ter da bi bilo treba zagotoviti sodni pregon teh kaznivih dejanj na nacionalni ali mednarodni ravni, po potrebi tudi z vključitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča, pri čemer je treba upoštevati zadevne nacionalne zakone pogodbenic.
2.
Pogodbenici se strinjata, da bosta vodili koristen dialog o splošni zavezanosti Rimskemu statutu Mednarodnega kazenskega sodišča v skladu z njunimi zadevnimi zakoni, vključno z zagotavljanjem pomoči za krepitev zmogljivosti.
ČLEN 8
Preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev
1.
Pogodbenici menita, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, ki je namenjeno državnim in nedržavnim subjektom ter ki ga takšni subjekti izvajajo, pomeni eno od najresnejših groženj mednarodni stabilnosti in varnosti.
2.
Pogodbenici se zato strinjata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako da bosta popolnoma upoštevali svoje veljavne obveznosti v okviru mednarodnih pogodb in sporazumov o razoroževanju in neširjenju orožja ter drugih zadevnih mednarodnih obveznosti, kot so določene v Resoluciji VSZN 1540, in jih izvajali na nacionalni ravni. Pogodbenici se strinjata, da je ta določba bistveni element tega sporazuma.
3.
Poleg tega se pogodbenici strinjata, da bosta:
a)
sprejeli ustrezne ukrepe za podpis, in si ob popolnem upoštevanju ratifikacijskih postopkov pogodbenic prizadevali, da bosta ratificirali druge ustrezne mednarodne instrumente ali pristopili k njim, če je to primerno, ter izvajali zadevne obveznosti pogodbenic, ki bodo izhajale iz drugih ustreznih mednarodnih instrumentov, vključno z ustreznimi resolucijami VSZN;
b)
vzpostavili učinkovit sistem za nadzor nacionalnega izvoza, s katerim se nadzorujeta izvoz in tranzit blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe tehnologij z dvojno rabo za izdelavo orožja za množično uničevanje, in katerega del so tudi učinkovite sankcije za kršitve nadzora izvoza.
Pogodbenici priznavata, da izvajanje nadzora izvoza ne bi smelo ovirati mednarodnega sodelovanja v zvezi z materiali, opremo in tehnologijo v miroljubne namene, medtem ko se cilji miroljubne uporabe ne bi smeli uporabljati kot pretveza za širjenje orožja.
4.
Pogodbenici se strinjata, da bosta vzpostavili stalen politični dialog, ki bo spremljal in krepil te elemente. Pogodbenici bi si lahko prizadevali tudi za dialog na regionalni ravni.
ČLEN 9
Osebno in lahko orožje
1.
Pogodbenici priznavata, da nezakonito trgovanje z osebnim in lahkim orožjem (SALW), vključno s strelivom, ter njegovo prekomerno kopičenje, slabo upravljanje, neustrezno zavarovana skladišča in nenadzorovano razširjanje še naprej resno ogrožajo mir in mednarodno varnost.
2.
Pogodbenici se strinjata, da bosta upoštevali in v celoti izvajali zadevne obveznosti v zvezi z obravnavanjem vseh vidikov nezakonitega trgovanja s SALW v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi in resolucijami VSZN ter svoje zaveze v okviru drugih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju, kot je akcijski program ZN za preprečevanje, boj in odpravljanje nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim strelnim orožjem v vseh oblikah.
3.
Pogodbenici se zavezujeta, da bosta vzpostavili stalen politični dialog, da bi izmenjevali stališča in informacije ter razvili enotno razumevanje vprašanj in težav, povezanih z nezakonitim trgovanjem s SALW, ter krepili svojo sposobnost za preprečevanje takšnega trgovanja, boj proti njemu in njegovo odpravljanje.
ČLEN 10
Sodelovanje v boju proti terorizmu
1.
Pogodbenici ponovno potrjujeta pomembno vlogo preprečevanja terorizma in boja proti njemu v skladu s svojima zakonodajama in predpisi ter ob upoštevanju pravne države, mednarodnega prava, zlasti Ustanovne listine ZN in ustreznih resolucij VS ZN, prava o človekovih pravicah, prava o beguncih in mednarodnega humanitarnega prava ter mednarodnih konvencij, katerih pogodbenici sta, Globalne strategije ZN za boj proti terorizmu, vključene v Resolucijo Generalne skupščine ZN 60/28 z dne 8. septembra 2006, in Skupne deklaracije EU-ASEAN o sodelovanju v boju proti terorizmu z dne 28. januarja 2003.
2.
Pogodbenici se zato strinjata, da bosta sodelovali na naslednji način:
(a) s spodbujanjem izvajanja ustreznih resolucij VSZN, kot so resolucije VSZN 1373, 1267, 1822 in 1904, ter ustreznih mednarodnih konvencij in instrumentov;
(b) s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami ZN, da bi učinkovito izvajali Globalno strategijo ZN za boj proti terorizmu;
(c) z izmenjavo informacij ter krepitvijo sodelovanja in usklajevanja pri izvrševanju zakonodaje z vzpostavljenimi nacionalnimi centralnimi biroji Interpola prek Interpolovega globalnega policijskega komunikacijskega sistema (I-24/7);
(d) z izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom;
(e) z izmenjavo stališč o uporabljanih sredstvih in načinih boja proti terorizmu, vključno s tehničnimi področji in usposabljanjem, ter z izmenjavo izkušenj pri preprečevanju terorizma in odpravi njegove radikalizacije;
(f) s sodelovanjem, da se utrdi mednarodno soglasje o boju proti terorizmu in financiranju teroristov, ter s prizadevanjem za čim prejšnji dogovor o splošni konvenciji o mednarodnem terorizmu, ki bo dopolnila veljavne instrumente ZN za boj proti terorizmu;
(g) z izmenjavo najboljših praks na področju varstva človekovih pravic v boju proti terorizmu;
(h) s spodbujanjem izvajanja ukrepov in večjega sodelovanja v boju proti terorizmu v okviru ASEM in EU-ASEAN.
ČLEN 11
Sodelovanje v javni upravi
Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri povečanju zmogljivosti na področju javne uprave. Sodelovanje na tem področju lahko vključuje izmenjavo stališč o najboljših praksah v zvezi z načini upravljanja, opravljanjem storitev, krepitvijo institucionalne zmogljivosti in vprašanji preglednosti.
1.
Pogodbenici z dialogom o dvostranskih in večstranskih trgovinskih ter s trgovino povezanih vprašanjih krepita dvostranske trgovinske odnose ter povečujeta vlogo večstranskega trgovinskega sistema pri spodbujanju gospodarske rasti in razvoja.
2.
Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali razvoj in razvejanost njune medsebojne trgovinske menjave na najvišji mogoči ravni ter v njuno vzajemno korist. Zavezujeta se, da bosta s prizadevanjem za odpravo trgovinskih ovir, zlasti netarifnih ovir, in s sprejetjem ukrepov za večjo preglednost izboljšali pogoje za dostop na trg, pri čemer bosta upoštevali delo, ki ga na tem področju opravljajo mednarodne organizacije.
3.
Ob priznavanju, da ima trgovina ključno vlogo pri razvoju in da je pomoč v obliki shem trgovinskih preferencialov pripomogla k razvoju držav v razvoju, ki so prejemnice pomoči, si bosta pogodbenici prizadevali okrepiti svoja posvetovanja o takšni pomoči, ki je v celoti v skladu s STO.
4.
Pogodbenici se medsebojno obveščata o razvoju trgovinskih in s trgovino povezanih politik, kot so področje kmetijstva, varnost hrane, varstvo potrošnikov in okolje, vključno z ravnanjem z odpadki.
5.
Pogodbenici spodbujata dialog in sodelovanje za razvoj njunih trgovinskih in naložbenih odnosov ter si prizadevata za rešitev trgovinskih težav in obravnavanjem drugih vprašanj v zvezi s trgovino na področjih, navedenih v členih 13 do 19.
ČLEN 13
Sanitarna in fitosanitarna vprašanja
1.
Pogodbenici sodelujeta na področju varnosti hrane ter sanitarnih in fitosanitarnih vprašanj z namenom varstva človeškega, živalskega ali rastlinskega življenja ali zdravja na ozemlju pogodbenic.
2.
Pogodbenici razpravljata in izmenjujeta informacije o njunih zadevnih ukrepih, kot jih opredeljuje Sporazum STO o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, Mednarodna konvencija o varstvu rastlin (IPPC), Mednarodna organizacija za živalske kužne bolezni (OIE) in Komisija za Codex Alimentarius, pri čemer ti vključujejo zakonodajo, pravila in predpise, certificiranje, inšpekcijske preglede in nadzorne postopke, vključno s postopki za potrditev uvedbe in izvajanja načel določanja območij.
3.
Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri krepitvi zmogljivosti v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi vprašanji ter po potrebi v zvezi z dobrim počutjem živali.