Zakon o ratifikaciji Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Mongolijo na drugi strani (MPSEUMN)

65. Zakon o ratifikaciji Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Mongolijo na drugi strani (MPSEUMN)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Mongolijo na drugi strani (MPSEUMN)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Mongolijo na drugi strani (MPSEUMN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. septembra 2015.

Št. 003-02-7/2015-16

Ljubljana, dne 5. oktobra 2015

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O RATIFIKACIJI OKVIRNEGA SPORAZUMA O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER MONGOLIJO NA DRUGI STRANI (MPSEUMN)

Ratificira se Okvirni sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Mongolijo na drugi strani, podpisan v Ulan Batorju 30. aprila 2013.

Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi:*

* Besedilo sporazuma v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, španskem, švedskem ter mongolskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo v Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije.

O K V I R N I S P O R A Z U M
O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER MONGOLIJO NA DRUGI STRANI

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija,
in
KRALJEVINA BELGIJA,
REPUBLIKA BOLGARIJA,
ČEŠKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA DANSKA,
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
REPUBLIKA ESTONIJA,
IRSKA,
HELENSKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA ŠPANIJA,
FRANCOSKA REPUBLIKA,
ITALIJANSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA CIPER,
REPUBLIKA LATVIJA,
REPUBLIKA LITVA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
REPUBLIKA MADŽARSKA,
MALTA,
KRALJEVINA NIZOZEMSKA,
REPUBLIKA AVSTRIJA,
REPUBLIKA POLJSKA,
PORTUGALSKA REPUBLIKA,
ROMUNIJA,
REPUBLIKA SLOVENIJA,
SLOVAŠKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA FINSKA,
KRALJEVINA ŠVEDSKA,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,
pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: države članice,
na eni strani ter
VLADA MONGOLIJE, v nadaljnjem besedilu: Mongolija,
na drugi strani,
v nadaljnjem besedilu: pogodbenici,
SO SE –
OB UPOŠTEVANJU tradicionalnih prijateljskih vezi med pogodbenicama ter tesnih zgodovinskih, političnih in gospodarskih povezav med njima, ki ju združujejo,
KER pogodbenici namenjata poseben pomen celovitemu značaju medsebojnih odnosov,
KER pogodbenici menita, da je ta sporazum del širšega in povezanega odnosa med njima, ki se gradi prek sporazumov, katerih pogodbenici sta obe strani,
OB PONOVNI POTRDITVI zavezanosti pogodbenic k spoštovanju demokratičnih načel, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ter želje po njihovi okrepitvi, kakor je med drugim določeno v Ustanovni listini Združenih narodov, Splošni deklaraciji Združenih narodov o človekovih pravicah in drugih ustreznih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah,
OB PONOVNI POTRDITVI njune zavezanosti načelom pravne države, spoštovanju mednarodnega prava, dobrega upravljanja in boja proti korupciji, pa tudi njune želje po spodbujanju gospodarskega in družbenega napredka njunih narodov ob upoštevanju načela trajnostnega razvoja in zahtev varstva okolja,
OB PONOVNI POTRDITVI njune želje po večjem sodelovanju med pogodbenicama na podlagi teh skupnih vrednot,
OB PONOVNI POTRDITVI njune želje po spodbujanju gospodarskega in družbenega napredka njunih narodov ob upoštevanju načela trajnostnega razvoja v vseh njegovih vidikih,
OB PONOVNI POTRDITVI njune zavezanosti k spodbujanju mednarodnega miru in varnosti ter prizadevanju za učinkoviti multilateralizem in mirno reševanje sporov, zlasti s sodelovanjem v ta namen v okviru Združenih narodov,
OB PONOVNI POTRDITVI njune želje po večjem sodelovanju glede političnih in gospodarskih vprašanj ter na področju mednarodne stabilnosti, pravičnosti in varnosti, s čimer se ustvarja osnovni predpogoj za spodbujanje trajnostnega družbenega in gospodarskega razvoja, izkoreninjenja revščine ter uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja,
KER pogodbenici obravnavata terorizem kot grožnjo globalni varnosti ter želita okrepiti njun dialog in sodelovanje v boju proti terorizmu v skladu z ustreznimi instrumenti Varnostnega sveta ZN, zlasti Resolucije VS ZN 1373. Evropska varnostna strategija, ki jo je Evropski svet sprejel decembra 2003, opredeljuje terorizem kot ključno grožnjo varnosti. V tem smislu je Evropska unija izvedla ključne ukrepe, vključno z akcijskim načrtom za boj proti terorizmu, sprejetim leta 2001 in posodobljenim leta 2004, ter pomembno Deklaracijo o boju proti terorizmu z dne 25. marca 2004, sprejeto po napadih v Madridu. Evropska unija je decembra 2005 sprejela tudi strategijo EU za boj proti terorizmu,
OB IZRAŽANJU njune polne zavezanosti preprečevanju vseh oblik terorizma in boju proti njim, pospeševanju sodelovanja v boju proti terorizmu ter boju proti organiziranemu kriminalu,
KER pogodbenici ponovno potrjujeta, da se učinkoviti ukrepi za boj proti terorizmu in varstvo človekovih pravic med seboj dopolnjujejo in krepijo,
OB PONOVNI POTRDITVI, da najbolj huda kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovana in da je treba njihov učinkovit pregon zagotoviti z ukrepi na nacionalni ravni in s krepitvijo globalnega sodelovanja,
OB UPOŠTEVANJU dejstva, da je ustanovitev in učinkovito delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča pomembno za mir in mednarodno pravico ter da je Svet Evropske unije 16. junija 2003 sprejel Skupno stališče o Mednarodnem kazenskem sodišču, na podlagi katerega je bil oblikovan akcijski načrt, sprejet 4. februarja 2004,
KER se pogodbenici strinjata, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev zelo ogroža mednarodno varnost, ter želita okrepiti njun dialog in sodelovanje na tem področju. Soglasno sprejetje Resolucije VS ZN 1540 je temelj zavezanosti celotne mednarodne skupnosti boju proti širjenju orožja za množično uničevanje. Svet Evropske unije je 17. novembra 2003 sprejel politiko EU o vključevanju politik neširjenja orožja v odnose EU s tretjimi državami. Evropski svet je 12. decembra 2003 prav tako sprejel strategijo o boju proti širjenju orožja,
KER je Evropski svet izrazil stališče, da osebno in lahko orožje vse bolj ogroža mir, varnost in razvoj, ter 13. januarja 2006 sprejel strategijo za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva. Evropski svet je v tej strategiji poudaril potrebo po zagotovitvi celovitega in usklajenega pristopa k varnostni in razvojni politiki,
OB IZRAŽANJU njune popolne zavezanosti k spodbujanju vseh vidikov trajnostnega razvoja, vključno z varstvom okolja in učinkovitim sodelovanjem pri boju proti podnebnim spremembam, varnostjo preskrbe s hrano ter učinkovitim spodbujanjem in izvajanjem mednarodno priznanih standardov dela in socialnih standardov,
OB POUDARJANJU pomena poglabljanja odnosov in sodelovanja na področjih, kot so ponovni sprejem ter azilna in vizumska politika, ter skupnega reševanja vprašanj migracije in trgovine z ljudmi,
OB PONOVNEM POUDARJANJU pomena trgovine za njune dvostranske odnose in zlasti trgovine s surovinami ter ob poudarjanju njune zaveze, da se dogovorita o posebnih pravilih v zvezi s surovinami v okviru Pododbora za trgovino in naložbe,
OB UGOTAVLJANJU, da so določbe tega sporazuma, ki spadajo v področje uporabe naslova V, tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujoče za Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del Evropske unije, razen če Evropska unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko skupaj uradno obvestijo Mongolijo, da sta Združeno kraljestvo in Irska temu sporazumu zavezana kot del Evropske unije v skladu s Protokolom št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Če Združeno kraljestvo in/ali Irska preneha biti zavezana kot del Evropske unije v skladu s členom 4a Protokola št. 21, Evropska unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko Mongolijo nemudoma obvesti o kakršni koli spremembi njunega stališča, pri čemer ju v tem primeru določbe Sporazuma še vedno zavezujejo kot samostojni pogodbenici. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom o stališču Danske, ki je priložen k tema pogodbama,
OB POTRDITVI njune zavezanosti h krepitvi obstoječega odnosa, da bi povečali medsebojno sodelovanje, ter njune skupne volje za utrditev, poglobitev in razširitev odnosov na področjih njunih interesov na podlagi enakosti, nediskriminacije in vzajemne koristi –
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

1. Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih pomembnih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, ter načela pravne države je temelj notranjih in mednarodnih politik pogodbenic ter pomeni bistven element tega sporazuma.

2. Pogodbenici potrjujeta njune skupne vrednote, kot so navedene v Ustanovni listini Združenih narodov.

3. Pogodbenici potrjujeta njuno zavezanost spodbujanju vseh vidikov trajnostnega razvoja, sodelovanju pri obravnavi izzivov podnebnih sprememb in globalizacije ter prispevanju k uresničevanju mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev, vključno z razvojnimi cilji tisočletja. Pogodbenici ponovno potrjujeta njuno zavezanost visoki ravni varstva okolja in vključujočim socialnim strukturam.

4. Pogodbenici ponovno potrjujeta njuno zavezanost Pariški deklaraciji iz leta 2005 o učinkovitosti pomoči in se strinjata, da bosta okrepili sodelovanje za nadaljnje izboljšanje razvoja.

5. Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost načelu dobrega upravljanja, vključno z neodvisnostjo sodstva in bojem proti korupciji.

Zaradi krepitve njunih dvostranskih odnosov se pogodbenici zavežeta, da bosta vzdrževali celovit dialog in spodbujali nadaljnje sodelovanje med njima na vseh področjih vzajemnega interesa. Njuna prizadevanja bodo usmerjena zlasti v:

(a) vzpostavitev sodelovanja v političnih in gospodarskih zadevah v okviru vseh zadevnih regionalnih in mednarodnih forumov in organizacij;

(b) vzpostavitev sodelovanja pri boju proti hudim kaznivim dejanjem, ki zadevajo mednarodno skupnost;

(c) vzpostavitev sodelovanja pri preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje ter osebnem in lahkem orožju;

(d) razvoj trgovine in naložb med pogodbenicama v njuno vzajemno korist; vzpostavitev sodelovanja na vseh področjih vzajemnega interesa, povezanih s trgovino in naložbami, da bi pospešili trgovinske in naložbene tokove ter preprečili in odpravili trgovinske in naložbene ovire;

(e) vzpostavitev sodelovanja na področju pravosodja, svobode in varnosti, vključno s pravno državo in pravnim sodelovanjem, varstvom podatkov, migracijami, tihotapljenjem in trgovino z ljudmi, bojem proti organiziranemu kriminalu, terorizmom, mednarodnim kriminalom, pranjem denarja ter prepovedanimi drogami;

(f) vzpostavitev sodelovanja na vseh drugih področjih vzajemnega interesa, zlasti pri makroekonomski politiki in finančnih storitvah, obdavčenju in carinah, vključno z dobrim upravljanjem na davčnem področju, industrijski politiki ter malih in srednjih podjetjih, informacijski družbi, avdiovizualnih storitvah in medijih, znanosti in tehnologiji, energetiki, prometu, izobraževanju in kulturi, okolju in naravnih virih, kmetijstvu in razvoju podeželja, zdravstvu, zaposlovanju in socialnih zadevah ter statistiki;

(g) krepitev sodelovanja obeh pogodbenic v podregionalnih in regionalnih programih sodelovanja, odprtih za sodelovanje druge pogodbenice;

(h) povečevanje vlog in vidnosti pogodbenic v njunih regijah;

(i) spodbujanje medosebnega razumevanja s sodelovanjem različnih nevladnih subjektov, kot so možganski trusti, akademiki, civilna družba in mediji, in sicer v obliki organizacije seminarjev, konferenc, mladinskega sodelovanja in drugih dejavnosti;

(j) spodbujanje izkoreninjenja revščine v okviru trajnostnega razvoja in postopnega vključevanja Mongolije v svetovno gospodarstvo.

1. Pogodbenici menita, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, ki je namenjeno državnim in nedržavnim akterjem, pomeni eno od najresnejših groženj mednarodni stabilnosti in varnosti.

2. Pogodbenici se zato strinjata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev s polnim upoštevanjem in nacionalnim izvajanjem svojih veljavnih obveznosti v okviru mednarodnih pogodb in sporazumov o razoroževanju in neširjenju orožja ter drugih ustreznih mednarodnih obveznosti, kot je Resolucija Varnostnega sveta ZN 1540. Pogodbenici se strinjata, da je ta določba bistven element Sporazuma.

3. Pogodbenici se še strinjata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako da bosta:

po potrebi sprejeli ukrepe za podpis, ratifikacijo ali pristop k vsem drugim ustreznim mednarodnim instrumentom ter jih v celoti izvajali;

vzpostavili učinkovit sistem za nadzor nacionalnega izvoza, s katerim se nadzorujeta izvoz in tranzit blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe tehnologij z dvojno uporabo za izdelavo orožja za množično uničevanje, in katerega del so tudi učinkovite sankcije za kršitve nadzora izvoza.

4. Pogodbenici se strinjata, da bosta vzpostavili reden politični dialog, ki bo spremljal in krepil te elemente. Tak dialog lahko poteka na regionalni ravni.

1. Pogodbenici priznavata, da nezakonito proizvajanje, prenos in dajanje v obtok osebnega in lahkega orožja, vključno s pripadajočim strelivom, ter njegovo prekomerno kopičenje, slabo upravljanje, neustrezno zavarovana skladišča in nenadzorovano razširjanje še naprej resno ogrožajo mir in mednarodno varnost.

2. Pogodbenici se strinjata, da bosta upoštevali in v celoti izvajali svoje obveznosti v zvezi z obravnavanjem nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem, vključno s pripadajočim strelivom, v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi in resolucijami Varnostnega sveta ZN ter svoje zaveze v okviru drugih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju, kot je Akcijski program ZN za preprečevanje vseh vidikov nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem, boj proti njemu in njegovo izkoreninjenje.

3. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali ter zagotovili usklajevanje, dopolnjevanje in sinergije njunih prizadevanj za obravnavanje nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, vključno s pripadajočim strelivom, na globalni, regionalni, podregionalni in nacionalni ravni, in soglašata, da bosta vzpostavili redni politični dialog, ki bo to njuno zavezo spremljal in utrjeval.

1. Pogodbenici ponovno potrjujeta, da najbolj huda kazniva dejanja, ki zadevajo celotno mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovana in da je treba njihov učinkovit pregon zagotoviti z ustreznimi ukrepi na nacionalni in mednarodni ravni, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Pogodbenici menita, da je ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča in njegovo učinkovito delovanje pomembno za mir in pravico v mednarodni skupnosti.

2. Pogodbenici se strinjata, da bosta po potrebi sodelovali in sprejeli potrebne ukrepe, da bi v celoti podprli univerzalnost in celovitost Rimskega statuta in povezanih instrumentov, ter se strinjata, da bosta okrepili njuno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta izvajali Rimski statut in sprejeli potrebne ukrepe za ratifikacijo zadevnih instrumentov (kot je Sporazum o privilegijih in imunitetah Mednarodnega kazenskega sodišča).

3. Pogodbenici se strinjata, da bi bil dialog med njima o teh zadevah koristen.

1. Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen boja proti terorizmu in se strinjata, da bosta v skladu z veljavnimi mednarodnimi konvencijami, vključno z mednarodnimi humanitarnimi in človekovimi pravicami, in s svojo zakonodajo in predpisi ter ob upoštevanju Globalne strategije ZN za boj proti terorizmu, vključene v Resolucijo Generalne skupščine ZN št. 60/288 z dne 8. septembra 2006, sodelovali pri preprečevanju in onemogočanju terorističnih dejanj.

2. Pogodbenici to storita predvsem:

(a) s polnim izvajanjem resolucij Varnostnega sveta ZN 1373 in 1267 ter nadaljnjih resolucij, vključno z 1822, in drugih ustreznih resolucij ZN ter svojih obveznosti v okviru drugih ustreznih mednarodnih konvencij in instrumentov;

(b) z izmenjavo informacij o teroristih, terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom;

(c) z izmenjavo stališč o sredstvih in načinih boja proti terorizmu, vključno s tehničnimi področji in usposabljanjem, ter z izmenjavo izkušenj v zvezi s preprečevanjem terorizma;

(d) s sodelovanjem, ki bo utrdilo mednarodno soglasje o boju proti terorizmu, vključno s pravno opredelitvijo terorističnih dejanj, ter zlasti s prizadevanjem za dogovor o celoviti konvenciji o mednarodnem terorizmu;

(e) z izmenjavo ustreznih najboljših praks na področju varstva človekovih pravic v boju proti terorizmu;

(f) z učinkovitim izvajanjem in utrjevanjem sodelovanja na področju boja proti terorizmu v okviru ASEM.

1. Pogodbenici se strinjata, da bosta v Mongoliji uveljavili evropska skupna načela, norme in standarde in sodelovali pri spodbujanju izmenjave informacij in izkušenj, da bi se uvedle in izvajale v praksi.

2. Pogodbenici si prizadevata za okrepitev dialoga in sodelovanja med njunimi organi v zvezi z zadevami, povezanimi s standardizacijo, ki lahko po dogovoru pogodbenic vključujejo vzpostavitev okvira sodelovanja, ki bo olajšal izmenjave strokovnjakov, informacij ter strokovnega znanja in izkušenj.

1. Pogodbenici se zavezujeta, da si bosta izmenjevali mnenja ter sodelovali v regionalnih in mednarodnih forumih ter organizacijah, kot so Združeni narodi ter ustrezne agencije, programi in organi Združenih narodov, Svetovna trgovinska organizacija (STO), Pogodba o prijateljstvu in sodelovanju in azijsko-evropsko srečanje (ASEM).

2. Pogodbenici se tudi strinjata, da bosta spodbujali sodelovanje med možganskimi trusti, akademiki, nevladnimi organizacijami in mediji na področjih, ki jih ta sporazum zajema. Tako sodelovanje lahko zlasti vključuje organizacijo izobraževalnih programov, delavnic in seminarjev, izmenjave strokovnjakov, študije in druge dejavnosti, o katerih se dogovorita pogodbenici.

1. Pogodbenici se bosta strinjali, da bosta na vsakem področju dialoga in sodelovanja po tem sporazumu in ob ustreznem poudarku na zadevah dvostranskega sodelovanja povezane dejavnosti obe strani izvajali na dvostranski ali regionalni ravni ali s kombinacijo obeh okvirov. Pri izbiri ustreznega okvira si bosta pogodbenici prizadevali, da bosta kar najbolje izkoristili učinek in okrepili sodelovanje vseh zainteresiranih strani, hkrati pa bosta zagotavljali najboljšo možno uporabo razpoložljivih sredstev ob upoštevanju politične in institucionalne izvedljivosti ter si prizadevali za skladnost z drugimi dejavnostmi, ki vključujejo Evropsko unijo in partnerje ASEM.

2. Pogodbenici se lahko po potrebi odločita, da v skladu s svojimi finančnimi postopki in viri razširita finančno podporo na dejavnosti sodelovanja na področjih, ki jih Sporazum zajema ali ki so povezana z njim.

1. Glavni cilj razvojnega sodelovanja je zmanjšanje revščine na podlagi izpolnjevanja razvojnih ciljev tisočletja v okviru trajnostnega razvoja in vključevanja v svetovno gospodarstvo. Pogodbenici se dogovorita o rednem dialogu o razvojnem sodelovanju v skladu s svojimi prednostnimi nalogami in področji vzajemnega interesa.

2. Cilji strategij pogodbenic za razvojno sodelovanje so med drugim:

(a) spodbujanje človekovega in socialnega razvoja;

(b) doseganje trajne gospodarske rasti;

(c) spodbujanje okoljske trajnosti, regeneracije in najboljših praks ter ohranjanje naravnih virov;

(d) preprečevanje in obvladovanje posledic podnebnih sprememb;

(e) podpiranje politik in instrumentov, katerih cilj je nadaljnje vključevanje v svetovno gospodarstvo in mednarodni trgovinski sistem;

(f) nadaljevanje postopkov v skladu s Pariško deklaracijo o učinkovitosti pomoči, načrtom ukrepov iz Akre in drugimi mednarodnimi zavezami, katerih cilj je izboljšanje izvajanja in uspešnosti pomoči.

1. Pogodbenici si prizadevata spodbujati uravnoteženo gospodarsko rast, zmanjšanje revščine ter socialnih in gospodarskih razlik.

2. Pogodbenici potrjujeta njuno zavezanost doseganju razvojnih ciljev tisočletja in bi morali ponovno potrditi njuno zavezanost Pariški deklaraciji iz leta 2005 o učinkovitosti pomoči.

3. Sporazum bi moral tudi vključevati zaveze o socialnih in okoljskih vidikih trgovine in ponovno potrditi, da bi morala trgovina spodbujati trajnostni razvoj v vseh njegovih razsežnostih ter podpirati oceno njegovih gospodarskih, socialnih in okoljskih vplivov.

1. Pogodbenici si prizadevata poudarjati potrebo po gospodarskih in socialnih politikah, ki se med seboj krepijo, in izpostaviti ključno vlogo zagotavljanja dostojnega dela ter se zavezujeta, da bosta podpirali socialni dialog.

2. Pogodbenici si prizadevata prispevati k učinkovitemu izvajanju temeljnih standardov dela Mednarodne organizacije dela (MOD) in okrepiti sodelovanje na področju zaposlovanja in socialnih vprašanj.

3. Pogodbenici si poleg tega prizadevata za spodbujanje politik za zagotavljanje razpoložljivosti in zalog hrane za prebivalstvo ter krme za rejne živali na okolju prijazen in trajnosten način.

1. Pogodbenici v prizadevanjih za trajnosten razvoj ponovno potrjujeta potrebo po visoki ravni varstva okolja ter ohranjanja in upravljanja naravnih virov in biotske raznovrstnostjo, vključno z gozdovi.

2. Pogodbenici si prizadevata spodbujati ratifikacijo, izvajanje in upoštevanje večstranskih okoljskih sporazumov na okoljskem področju.

3. Pogodbenici si prizadevata krepiti sodelovanje o globalnih okoljskih vprašanjih, zlasti o podnebnih spremembah.

1. Pogodbenici z dialogom o dvostranskih in večstranskih trgovinskih ter s trgovino povezanih vprašanjih krepita dvostranske trgovinske odnose in spodbujata večstranski trgovinski sistem.

2. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali razvoj in razvejanost njune medsebojne trgovinske menjave do najvišje mogoče ravni ter v njuno vzajemno korist. Zavezujeta se, da bosta s prizadevanjem za odpravo trgovinskih ovir, zlasti s pravočasno odpravo netarifnih ovir, in s sprejetjem ukrepov za večjo preglednost izboljšali pogoje za dostop na trg, pri čemer bosta upoštevali delo, ki ga na tem področju opravljajo mednarodne organizacije.

3. Ob priznavanju, da ima trgovina ključno vlogo pri razvoju in da je pomoč v obliki shem trgovinskih preferencialov koristila državam v razvoju, si bosta pogodbenici prizadevali okrepiti njuna medsebojna posvetovanja o takšni pomoči, in sicer v celoti v skladu s STO.

4. Pogodbenici se medsebojno obveščata o razvoju trgovinskih in s trgovino povezanih politik, kot so kmetijska politika, politika o varnosti hrane, potrošniška ter okoljska politika.

5. Pogodbenici spodbujata dialog in sodelovanje za razvoj trgovinskih in naložbenih odnosov, vključno z reševanjem trgovinskih težav med drugim na področjih iz členov 10 do 27.

1. Pogodbenici sodelujeta na področju varnosti hrane ter sanitarnih in fitosanitarnih vprašanj z namenom varstva človeškega, živalskega ali rastlinskega življenja ali zdravja na ozemlju pogodbenic.

2. Pogodbenici razpravljata in si izmenjujeta informacije o svojih ukrepih, kot so določeni v Sporazumu Svetovne trgovinske organizacije o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih (SPS), Mednarodna konvencija o varstvu rastlin (IPPC), Mednarodni urad za živalske kužne bolezni (OIE) in Komisija za Codex Alimentarius (Codex).

3. Pogodbenici se strinjata, da bosta okrepili vzajemno razumevanje in sodelovanje glede zadev SPS ter dobrega počutja živali. Takšna gradnja zmogljivosti je posebej prilagojena potrebam vsake pogodbenice in se izvaja z namenom, da vsaki od pogodbenic pomaga pri doseganju skladnosti s pravnim okvirom druge pogodbenice.

4. Pogodbenici vzpostavita pravočasen dialog o vprašanjih SPS na zahtevo ene od pogodbenic, da bi obravnavali zadeve v zvezi z vprašanji SPS ter drugimi povezanimi nujnimi vprašanji iz tega člena.

Pogodbenici spodbujata uporabo mednarodnih standardov ter sodelujeta in si izmenjujeta informacije o standardih, postopkih ugotavljanja skladnosti in tehničnih predpisih, zlasti v okviru Sporazuma STO o tehničnih ovirah v trgovini (TBT).

1. Pogodbenici bosta namenili posebno pozornost večji varnosti in zaščiti mednarodne trgovine, vključno s storitvami prevoza, zagotavljanju uspešnega in učinkovitega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov ter zagotavljanju uravnoteženega pristopa med olajševanjem trgovine in bojem proti goljufijam in nepravilnostim.

2. Brez poseganja v druge oblike sodelovanja iz tega sporazuma pogodbenici izražata njun interes, da bosta v prihodnosti proučili možnost sklenitve protokolov o carinskem sodelovanju in vzajemni pomoči v institucionalnem okviru iz tega sporazuma.

Pogodbenici si izmenjujeta izkušnje ter proučujeta možnosti za poenostavitev uvoznih, izvoznih, tranzitnih in drugih carinskih postopkov, izboljšujeta preglednost carinskih in trgovinskih predpisov, razvijata carinsko sodelovanje in učinkovite vzajemne mehanizme upravne pomoči ter si prizadevata za usklajevanje stališč in skupnih dejavnosti v okviru ustreznih mednarodnih pobud, vključno z olajševanjem trgovine.

Pogodbenici z razvojem privlačnega in stabilnega okolja za vzajemne naložbe spodbujata večje naložbene tokove prek stalnega dialoga, namenjenega spodbujanju razumevanja in sodelovanja pri investicijskih vprašanjih, raziskovanju upravnih mehanizmov za olajševanje investicijskih tokov ter spodbujanju stabilnih, preglednih, odprtih in nediskriminatornih pravil.

Pogodbenici spodbujata učinkovito oblikovanje in uporabo pravil konkurence ter razširjanje informacij za krepitev preglednosti in pravne varnosti za podjetja, ki delujejo na njunih trgih. Pogodbenici bi si morali izmenjevati mnenja o vprašanjih v zvezi s protikonkurenčnimi praksami, ki bi lahko škodljivo vplivale na dvostransko trgovino in naložbene tokove.

Pogodbenici vzpostavita stalen dialog, ki bo usmerjen zlasti v izmenjavo informacij o svojih zakonodajnih okoljih, spodbujanje medsebojnega dostopa do trgov, spodbujanje dostopa do kapitalskih in tehnoloških virov ter spodbujanje trgovine s storitvami med obema regijama ter na trgih tretjih držav.

Pogodbenici si prizadevata olajšati pretok kapitala, da bi prispevali k ciljem Sporazuma.

Pogodbenici si prizadevata določiti postopkovna pravila, vključno z ustreznimi določbami o preglednosti in pritožbah, ki so v podporo vzpostavitvi učinkovitega sistema javnih naročil, ki zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo pri javnem naročanju, in ki olajšujejo mednarodno trgovino.

Pogodbenici si v medsebojno korist prizadevata za vzajemno odprtje njunih trgov javnih naročil.