Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) |...

632. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Na podlagi prvega odstavka 107. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Razglaša se zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora in Zbora občin dne 5. marca 1992, Zbora združenega dela dne 4. marca 1992 te na skupni seji dne 5. marca 1992.

Št. 0100-49/92

Ljubljana, dne 5. marca 1992

Predsednik
Milan Kučan l.r.

Z A K O N
O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU

Prvi del

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem zakonom se ureja sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji.

2. člen

Z obveznim zavarovanjem se zavarovancem in zavarovankam (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) na podlagi dela ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti, zagotavljajo pravice za primer starosti, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, smrti, telesne okvare ter potrebe po stalni pomoči in postrežbi.

V zavarovanje po tem zakonu se lahko prostovoljno vključijo tudi osebe, ki niso obvezno zavarovane. Dodatno pa se lahko prostovoljno zavarujejo tudi osebe, ki so vključene v obvezno zavarovanje.

Poleg zavarovanja po tem zakonu se lahko v Republiki Sloveniji uvedejo tudi različne oblike dodatnih zavarovanj v podjetjih in zavarovalnih organizacijah skladno s posebnim zakonom.

3. člen

Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so:

-

pravica do starostne pokojnine;

-

pravica do invalidske pokojnine;

-

pravica do družinske pokojnine;

-

pravica do predčasne pokojnine;

-

pravica do delne pokojnine;

-

pravica do varstvenega dodatka k pokojnini;

-

pravica do invalidnine;

-

pravica do dodatka za pomoč in postrežbo;

-

pravica do povrnitve potnih in selitvenih stroškov;

-

pravica do odpravnine in oskrbnine vdovi ali vdovcu;

-

pravica do dodatka za rekreacijo upokojencev;

-

pravica do poklicne rehabilitacije;

-

pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma do ustrezne zaposlitve;

-

pravica do dela s skrajšanim delovnim časom;

-

pravice do denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

4. člen

Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so neodtujljive osebne materialne pravice in jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati.

Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne zastarajo, razen dospelih neizplačanih zneskov pokojnin in drugih denarnih prejemkov v primerih, določenih s tem zakonom.

Pravic po tem zakonu ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, določenih s tem zakonom.

5. člen

Sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zagotavljajo zavarovanci, delodajalci in Republika Slovenija.

Sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se skladno z zakonom zagotavljajo tudi iz kapitalskih skladov in drugih virov.

Sredstva za izplačilo pokojnin in drugih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se štejejo za sredstva osebne porabe.

6. člen

Nosilec in izvajalec pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tem zakonu je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod), ki ima status javnega zavoda.

Zavod je pravna oseba.

Sedež zavoda je v Ljubljani.

7. člen

Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se uveljavljajo po zakonu o splošnem upravnem postopku, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Sodno varstvo pravic je zagotovljeno po zakonu.

Drugi del

ZAVAROVANCI

I. poglavje

OBVEZNO ZAVAROVANJE

1. oddelek

Zavarovanci za vse primere zavarovanja

8. člen

Obvezno se zavarujejo delavci, zaposleni v Republiki Sloveniji.

Obvezno se zavarujejo izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge družbene funkcije v Republiki Sloveniji, če prejemajo za svoje delo osebni dohodek (v nadaljnjem besedilu: plača) oziroma, če za opravljanje funkcije uveljavljajo nadomestilo plače.

Obvezno se zavarujejo tudi delavci v delovnem razmerju pri organizaciji ali delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so bili poslani na delo v tujino, če niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno.

9. člen

Obvezno se zavarujejo državljani Republike Slovenije, ki so:

-

na ozemlju Republike Slovenije zaposleni pri tujih ali mednarodnih organizacijah in zavodih, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali pri tujih državljanih, če mednarodna pogodba ne določa drugače;

-

zaposleni v tujini, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije oziroma so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja;

-

zaposleni pri tujem delodajalcu v državi, v kateri so obvezno zavarovani, pa z njo ni sklenjena konvencija o socialnem zavarovanju, ali v njej ne morejo uveljavljati pravic do pokojnin oziroma do invalidnin določenih s tem zakonom, oziroma jih ne morejo uživati izven navedene države, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani v Republiki Sloveniji oziroma so imeli neposredno pred odhodom v tujino stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

10. člen

Obvezno se zavarujejo tuji državljani in osebe brez državljanstva, ki so v Republiki Sloveniji:

-

v delovnem razmerju;

-

zaposleni pri tujih fizičnih in pravnih osebah, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače;

-

zaposleni pri mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih, če je tako zavarovanje določeno z mednarodno pogodbo.

11. člen

Obvezno se zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji:

-

z osebnim delom samostojno opravljajo obrtno, prevozniško, gostinsko ali drugo gospodarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic;

-

z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost, opravljajo odvetniško oziroma drugo samostojno dejavnost in so skladno z zakonom vpisani v register samostojnih dejavnosti, če je tak register predpisan;

-

opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo kot edini ali glavni poklic.

12. člen

Obvezno se zavarujejo lastniki zasebnih podjetij in zavodov v Republiki Sloveniji, če jih osebno vodijo, in če niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani na drugi podlagi ali niso uživalci pokojnine.

Predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za delo, določi, kdaj se šteje da lastnik osebno vodi zasebno podjetje ali zasebni zavod.

13. člen

Kmetje in člani njihovih gospodarstev ter druge osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, se obvezno zavarujejo, če ob vložitvi prijave v zavarovanje:

-

niso mlajši od 15 let in imajo splošno zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medicine dela in

-

na zavarovanega člana dosegajo najmanj tolikšen katastrski dohodek ali drug dohodek, ki ustreza znesku zajamčene plače, zmanjšane za povprečne prispevke in davke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače.

Predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za delo, s soglasjem republiškega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, določi katastrski dohodek oziroma drug dohodek na kmetiji, ki ustreza znesku iz druge alinee prejšnjega odstavka.

14. člen

Šteje se, da zavarovanci iz 11., 12. in 13. člena tega zakona opravljajo samostojno dejavnost kot edini poklic, če niso v delovnem razmerju, ne opravljajo druge dejavnosti, na podlagi katere so zavarovani, ali niso na rednem šolanju.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se šteje, da zavarovanci opravljajo samostojno dejavnost kot glavni poklic, če so v delovnem razmerju s polovico ali manj kot polovico delovnega časa in niso na rednem šolanju.

15. člen

Zavarovanci, ki so zavarovani na podlagi delovnega razmerja z več kot polovico delovnega časa, vendar manj kot polni delovni čas, se lahko za preostali delovni čas do polnega delovnega časa zavarujejo tudi na podlagi opravljanja samostojne kmetijske dejavnosti.

16. člen

Obvezno se zavarujejo vrhunski športniki in šahisti - člani telesnokulturnih in šahovskih organizacij v Republiki Sloveniji, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi.

17. člen

Osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, in osebe, ki opravljajo javna dela v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, se obvezno zavarujejo za čas prejemanja nadomestila oziroma za čas opravljanja javnih del.

18. člen

Obvezno se zavarujejo osebe, ki med prestajanjem kazni zapora delajo s polnim delovnim časom.

2. oddelek

Zavarovanje za ožji obseg pravic

19. člen

Zavarovanci iz 11., 12., 13., 16. in 24. člena tega zakona se lahko zavarujejo tudi po osnovi, ki je nižja od osnove iz 231. člena tega zakona, vendar so zavarovani le za ožji obseg pravic in nimajo pravice do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, do odpravnine in oskrbnine, do varstvenega dodatka, do predčasne pokojnine, do delne pokojnine, pravic na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti, pravice do invalidnine, dodatka za pomoč in postrežbo in do dodatka za rekreacijo upokojencev.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo slepi zavarovanci.

20. člen

Zavarovancem iz 11., 12., 13., 16. in 24. člena tega zakona, ki so bili nekaj časa zavarovani za vse primere zavarovanja, nekaj časa pa za ožji obseg pravic, se pravice odmerijo po tistem obsegu zavarovanja, po katerem so bili zavarovani nad polovico skupne zavarovalne dobe.

Zavarovancem, ki so bili zavarovani nekaj časa za vse primere zavarovanja, nekaj časa pa kot zavarovanci za ožji obseg pravic, se pravice odmerijo po tistem obsegu zavarovanja, v katerem so bili nad polovico skupne zavarovalne dobe.

3. oddelek

Posebni primeri zavarovanja

21. člen

Za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, so zavarovani:

-

dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah;

-

otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem pouku v organizacijah za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu;

-

osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali za to prakso prejemajo nagrado;

-

vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih in vajah;

-

osebe, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o delu, v skladu z zakonom o delovnih razmerjih;

-

osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic;

-

dijaki ter študenti višjih in visokih šol pri opravljanju dela prek pooblaščenih organizacij;

-

osebe na prestajanju kazni zapora, ki niso obvezno zavarovane po 18. členu tega zakona, ter mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu z zakonom.

Osebe iz zadnje alinee prejšnjega odstavka so zavarovane tudi za primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe izven dela, nastale zaradi višje sile.

22. člen

Osebe, ki niso zavarovane na drugi podlagi, so zavarovane za invalidnost, telesno okvaro ali smrt kot posledico poškodbe pri delu, ko:

-

sodelujejo pri organiziranih delovnih akcijah, pri reševalnih akcijah ali pri zaščiti in reševanju v primerih naravnih in drugih nesreč;

-

kot udeleženci mladinskih taborov v Republiki Sloveniji sodelujejo pri opravljanju del oziroma nalog na mladinskem taboru;

-

opravljajo naloge vojaške službe ali nadomestne civilne službe, narodne zaščite, civilne zaščite, službe za opazovanje in obveščanje, splošnih reševalnih služb ali enot za zveze ter pri usposabljanju za obrambo in zaščito;

-

pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam teh organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva ustavne ureditve, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju in prijemanju storilcev in pri varovanju pred kršitvami nedotakljivosti državne meje;

-

opravljajo naloge organov za notranje zadeve kot osebe v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve;

-

opravljajo na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov javno in drugo družbeno funkcijo ali državljansko dolžnost;

-

kot športniki ali šahisti, trenerji ali organizatorji v okviru organizirane športne ali šahovske dejavnosti sodelujejo pri športnih ali šahovskih akcijah;

-

kot člani operativnih sestavov prostovoljnih gasilskih organizacij opravljajo naloge pri gašenju požarov, zaščiti in reševanju pri drugih nesrečah, pri usposabljanju, zavarovanju na požarno nevarnih mestih in pri javnih prireditvah, naloge pri javnih nastopih in demonstracijah s prikazovanjem demonstrativnih vaj ter pri poučevanju ljudi o požarni varnosti;

-

kot člani gorske reševalne službe ali potapljači opravljajo naloge reševanja življenj ali odvrnitve oziroma preprečitve nevarnosti, ki neposredno ogrožajo življenja ali premoženje.

23. člen

Osebe, ki so bile obvezno zavarovane za vse primere zavarovanja, so zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico bolezni ali poškodbe izven dela še po prenehanju delovnega razmerja oziroma lastnosti, na podlagi katere so bile obvezno zavarovane, če ob nastanku invalidnosti oziroma telesne okvare izpolnjujejo pogoje pokojninske dobe za pridobitev pravic ali so uživalci starostne ali invalidske pokojnine.

II. poglavje

PROSTOVOLJNA VKLJUČITEV V ZAVAROVANJE

24. člen

Državljani Republike Slovenije, ki so dopolnili 15 let starosti in niso obvezno zavarovani, se lahko prostovoljno zavarujejo, v času ko:

-

so na šolanju na višjih ali visokih šolah oziroma na podiplomskem študiju;

-

služijo vojaški rok oziroma opravljajo naloge nadomestne civilne službe;

-

skrbijo za otroka, mlajšega od 7 let oziroma za invalidno osebo, ki je nezmožna za samostojno življenje in delo;

-

opravljajo samostojno kmetijsko dejavnost in ne izpolnjujejo pogojev iz 13. člena tega zakona;

-

so prijavljeni kot iskalci zaposlitve pri zavodu za zaposlovanje;

-

bivajo v tujini kot zakonci oziroma kot izvenzakonski partnerji zavarovancev iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona;

-

so kot invalidi zaposleni v varstvenih delavnicah;

-

so na strokovnem izpopolnjevanju ali na specializaciji po prenehanju obveznega zavarovanja;

-

so lastniki podjetij ali zavodov v Republiki Sloveniji in ne izpolnjujejo pogojev iz 12. člena tega zakona;

-

so zaposleni s krajšim delovnim časom od polnega, vendar le za razliko do polnega delovnega časa.

III. poglavje

PROSTOVOLJNA VKLJUČITEV V ZAVAROVANJE ZA DODATEN OBSEG PRAVIC

25. člen

Osebe, ki so vključene v obvezno zavarovanje, se lahko prostovoljno zavarujejo za pridobitev dodatnih pravic iz naslova:

-

starostne pokojnine;

-

invalidske pokojnine;

-

družinske pokojnine;

-

invalidnine.

Pravice iz dodatnega prostovoljnega zavarovanja pridobi zavarovanec z izpolnitvijo pogojev za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja po tem zakonu, ob hkratnem izpolnjevanju pogojev iz dodatnega prostovoljnega zavarovanja.

Zavod določi v katerih primerih je dodatno prostovoljno zavarovanje mogoče. Zavarovalne premije in pogoji za pridobitev pravic iz dodatnega prostovoljnega zavarovanja se določijo s pogodbo, ki jo na podlagi splošnega akta zavoda skleneta zavarovanec in zavod.

Tretji del

PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC

I. poglavje

SPLOŠNI POJMI

26. člen

Pogoji za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so:

-

starost;

-

invalidnost;

-

neposredna nevarnost za invalidnost v zvezi z delom na določenem delovnem mestu;

-

telesna okvara;

-

potreba po stalni pomoči in negi;

-

smrt.

27. člen

Invalidnost po tem zakonu je podana, če nastane pri zavarovancu zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za delo na delovnem mestu, na katerega je bil zavarovanec trajno razporejen pred nastankom teh sprememb, zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali bolezni, ki jih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije.

Zmanjšanje delovne zmožnosti je podano, če zavarovanec ni več zmožen z normalnim delovnim učinkom, ki ne ogroža njegovega zdravstvenega stanja, polni delovni čas opravljati dela na delovnem mestu, po katerem se v skladu s prejšnjim odstavkom ocenjuje invalidnost.

Izguba delovne zmožnosti je podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela vsaj s polovičnim delovnim časom.

28. člen

Zmanjšanje delovne zmožnosti je pri zavarovancu iz 11., 12., 13. in 16. člena tega zakona podano, če zavarovanec ni več zmožen polni delovni čas opravljati dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan.

29. člen

Vzroki za nastanek invalidnosti so:

-

poškodba pri delu;

-

poklicna bolezen;

-

bolezen;

-

poškodba izven dela.

30. člen

Za poškodbo pri delu po tem zakonu se šteje poškodba zavarovanca, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan.

Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prejšnjega odstavka, ki jo pretrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na poti, da opravi delovne naloge, in na poti, da nastopi delo.

Za poškodbo pri delu se šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prvega odstavka tega člena, ki jo pretrpijo zavarovanci v okoliščinah iz 21. in 22. člena tega zakona.

31. člen

Za poškodbo pri delu po tem zakonu se šteje tudi poškodba, povzročena na način, določen v prvem odstavku 30. člena tega zakona, ki jo pretrpi zavarovanec ali delovni invalid v zvezi s pravico do zdravstvenega varstva, če nastane:

-

na redni poti od stanovanja oziroma delovnega mesta do kraja zdravniškega pregleda ali ob vrnitvi, ali pa med prebivanjem v kraju, kjer je pregled, če je zavarovanca poklical ali poslal na pregled pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov ali invalidska komisija zavoda, ali če ni bil napoten, pa je iskal potrebno nujno zdravniško pomoč;

-

na redni poti od stanovanja oziroma delovnega mesta do zdravstvene organizacije, kamor je bil zavarovanec napoten na zdravljenje ali pri vrnitvi, ali pa med prebivanjem v zdravstveni organizaciji, v kateri se zdravi, pri čemer je z zdravljenjem mišljena tudi medicinska rehabilitacija;

-

na redni poti od stanovanja oziroma delovnega mesta do kraja pregleda ali zdravljenja ali pri vrnitvi, kadar je pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov ali invalidska komisija zavoda določil zavarovanca, naj spremlja bolnika, ki ga je poslal na zdravniški pregled ali na zdravljenje v drug kraj, ali pa med prebivanjem v tistem kraju, če pride do poškodbe v neposredni zvezi s spremljanjem bolnika;

-

na redni poti od stanovanja oziroma delovnega mesta, ali od kraja, v katerem je bil zavarovanec na pregledu ali zdravljenju, do zavoda ali organizacije, kjer naj zavarovanec dobi proteze ali druge ortopedske pripomočke, katere mu je predpisal pristojni zdravnik ali ob vrnitvi, kakor tudi tisti čas, ko se mudi v teh zavodih ali organizacijah.

32. člen

Poklicne bolezni po tem zakonu so določene bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, in pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, določi predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za delo.

33. člen

Zavarovanci, pri katerih nastane invalidnost, pridobijo pravice glede na preostalo delovno zmožnost in glede na starost ob nastanku invalidnosti.

34. člen

Zavarovanci, pri katerih nastane invalidnost, se glede na preostalo delovno zmožnost razvrščajo v tri kategorije invalidnosti:

-

v I. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, pri katerih nastane izguba delovne zmožnosti;

-

v II. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, ki lahko najmanj polovico delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo in se ne morejo s poklicno rehabilitacijo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom;

-

v III. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, ki lahko po poprejšnji poklicni rehabilitaciji ali brez poklicne rehabilitacije poln delovni čas opravljajo drugo ustrezno delo.

35. člen

Preostala delovna zmožnost je podana, če lahko zavarovanec, pri katerem je ugotovljena zmanjšana delovna zmožnost, najmanj polovico polnega delovnega časa opravlja svoje delo, ali če lahko po poprejšnji poklicni rehabilitaciji ali brez poklicne rehabilitacije opravlja poln delovni čas drugo ustrezno delo.

Preostala delovna zmožnost je podana tudi v primeru, ko lahko zavarovanec, pri katerem je ugotovljeno zmanjšanje delovne zmožnosti, opravlja drugo ustrezno delo najmanj polovico polnega delovnega časa.

36. člen

Za svoje delo se po tem zakonu šteje delo na delovnem mestu, na katerega je bil zavarovanec trajno razporejen neposredno pred nastankom invalidnosti.

Če je za zavarovanca ugodneje, se kot svoje delo šteje delo na delovnem mestu, na katerem je zavarovanec delal najmanj dve leti v zadnjih treh letih pred nastankom invalidnosti.

37. člen

Za drugo ustrezno delo se po tem zakonu šteje delo na delovnem mestu, na katerem je delovni invalid zmožen delati določen delovni čas, primeren preostali delovni zmožnosti, z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, in z normalnim delovnim učinkom.

Pri določanju drugega ustreznega dela se upoštevajo strokovna in splošna izobrazba, delovne izkušnje in osebne lastnosti delovnega invalida ter objektivne možnosti za zaposlitev.

38. člen

Delovni invalid po tem zakonu je zavarovanec, ki je na podlagi invalidnosti pridobil katero od pravic iz invalidskega zavarovanja.

II. poglavje

STAROSTNA POKOJNINA

1. oddelek

Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine

39. člen

Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 63 let (moški) oziroma 58 let (ženska) in pokojninsko dobo 20 let.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v prehodnem obdobju od 1.4.1992 do 31.12.1996 starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine:

+-------------------------------+---------+----------+
|         Obdobje               |Moški let|Ženska let|
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 4. 1992 do 31. 12. 1992  |  60,5   |   55,5   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1993 do 31. 12. 1993  |  61,0   |   56,0   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1994 do 31. 12. 1994  |  61,5   |   56,5   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od. 1.1. 1995 do 31. 12. 1995  |  62,0   |   57,0   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1996 do 31. 12. 1996  |  62,5   |   57,5   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1997                  |  63,0   |   58,0   |
+-------------------------------+---------+----------+

Zavarovanec, ki nima dopolnjene pokojninske dobe 20 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska) in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) in starost 58 let (moški) oziroma 53 let (ženska).

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v prehodnem obdobju od 1.4.1992 do 1.1.1998 starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine:

+-------------------------------+---------+----------+
|         Obdobje               |Moški let|Ženska let|
|                               |         |          |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 4. 1992 do 31. 12. 1992  |    -    |     -    |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1993 do 31. 12. 1993  |   55,5  |   50,5   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1994 do 31. 12. 1994  |   56,0  |   51,0   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1995 do 31. 12. 1995  |   56,5  |   51,5   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1996 do 31. 12. 1996  |   57,0  |   52,0   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1997 do 31. 12. 1997  |   57,5  |   52,5   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1998                  |   58,0  |   53,0   |
+-------------------------------+---------+----------+

2. oddelek

Predčasna pokojnina

40. člen

Pravico do predčasne pokojnine pridobi zavarovanec, ki je dopolnil najmanj 35 let pokojninske dobe in 58 let starosti (moški) oziroma 30 let pokojninske dobe in 53 let starosti (ženska), v naslednjih primerih:

-

če mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja ali redne likvidacije organizacije ali zaradi stečaja nad obratovalnico delodajalca in mu ni možno zagotoviti druge zaposlitve;

-

če mu delovno razmerje preneha iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih;

-

če je zavarovanec delovni invalid II. ali III. kategorije;

-

če je nezaposlen in je bil v zadnjih 24. mesecih najmanj 12 mesecev prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v prehodnem obdobju od 1.4.1992 do 1.1.1997 starostna meja za pridobitev pravice do predčasne pokojnine:

+-------------------------------+---------+----------+
|         Obdobje               |Moški let|Ženska let|
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 4. 1992 do 31. 12. 1992  |  55,5   |   50,5   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1993 do 31. 12. 1993  |  56,0   |   51,0   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1994 do 31. 12. 1994  |  56,5   |   51,5   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1995 do 31. 12. 1995  |  57,0   |   52,0   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1996 do 31. 12. 1996  |  57,5   |   52,5   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1997                  |  58,0   |   53,0   |
+-------------------------------+---------+----------+

Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsako manjkajoče leto do dopolnitve starosti iz prvega ali drugega odstavka prejšnjega člena zmanjša za en odstotek.

Ko uživalec predčasne pokojnine dopolni starost iz prvega oziroma drugega odstavka prejšnjega člena, se pokojnina iz prejšnjega odstavka ne zmanjšuje.

V času, v katerem se predčasna pokojnina zmanjšuje po tretjem odstavku tega člena, zavarovanec nima pravice do varstvenega dodatka.

3. oddelek

Delna pokojnina

41. člen

Zavarovanec, ki je dopolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, lahko, če s tem soglaša organizacija oziroma delodajalec, pri katerem je zaposlen, pridobi pravico do delne pokojnine.

Delna pokojnina se odmeri glede na pokojninsko dobo ob uveljavitvi.

V času uživanja delne pokojnine zavarovanec ostane v delovnem razmerju in dela s polovico polnega delovnega časa in za to delo prejema plačo. Hkrati se mu izplačuje polovica pokojnine.

Pri ponovni odmeri pokojnine se upošteva le dejanska zavarovalna doba, dosežena v času uživanja delne pokojnine, ne upošteva pa se plača, prejeta v času uživanja delne pokojnine.

4. oddelek

Znižanje starostne meje

42. člen

Zavarovancu, kateremu se po tem zakonu šteje zavarovalna doba s povečanjem, se starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža za toliko mesecev, kolikor znaša skupno povečanje zavarovalne dobe.

5. oddelek

Odmera starostne pokojnine

1. pododdelek

Pokojninska osnova

43. člen

Starostna pokojnina se odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec dobil v katerihkoli zaporednih desetih letih zavarovanja po 1.1.1970, ki so zanj najugodnejša (v nadaljnem besedilu: pokojninska osnova).

Za leto zavarovanja, iz katerega se vzame plača za odmero pokojnine, se vzame koledarsko leto, v katerem je zavarovanec prejemal plačo oziroma nadomestilo plače najmanj za šest mesecev zavarovalne dobe.

Ne glede na prejšnji odstavek se za izračun pokojninske osnove ne vzame plače oziroma nadomestila plače, ki jo je zavarovanec prejemal v letu, v katerem uveljavlja pravico do starostne pokojnine.

44. člen

Za izračun pokojninske osnove po tem zakonu se vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.

Povprečne stopnje davkov in prispevkov iz prejšnjega odstavka določi predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za finance.

45. člen

Za izračun pokojninske osnove se štejejo tudi:

-

nadomestila plače, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, razen nadomestil plače po predpisih o delovnih razmerjih za delavce, katerih delo ni več potrebno;

-

nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom oziroma zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.

Zavarovancem, ki so prejemali nadomestilo plače po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in otroškem varstvu, nadomestilo plače za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo oziroma zaposlitev in za čas poklicne rehabilitacije, nadomestilo plače po predpisih o delovnih razmerjih za delavce, katerih delo ni več potrebno, se za čas prejemanja nadomestila za izračun pokojninske osnove upošteva plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.

Kadar se v plačo za izračun pokojninske osnove všteva plača iz preteklega leta ali osnova za odmero nadomestila za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo in za čas poklicne rehabilitacije, se plača oziroma osnova za odmero teh nadomestil valorizira z istim valorizacijskim količnikom, kot bi se plača, ki je bila podlaga za izračun osnove za odmero nadomestila.

Zavarovancu, ki v koledarskem letu pred začetkom prejemanja nadomestila ni imel plače, nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja oziroma nadomestila iz drugega odstavka tega člena, se za izračun pokojninske osnove upošteva plača iz tekočega leta.

46. člen

Za izračun pokojninske osnove se ne štejejo:

-

posamične nagrade za delo, ki ga je delavec opravil izven okvira svojega rednega dela (npr. delo preko polnega delovnega časa, od katerega niso plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, sodelovanje v izpitni komisiji, za predavanja izven redne zaposlitve);

-

prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov (dnevnice, kilometrine, terenski dodatki, dodatek za ločeno življenje, regres za letni dopust, dodatek za prehrano, potni stroški, prevoz na delo idr.), nagrade ob delovnih jubilejih;

-

prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plače po pogodbi o zaposlitvi in so od njih plačani prispevki;

-

prejemki, izplačani delavcu mimo osnov in meril, ki sicer veljajo za delitev plač (delnice, obveznice, boni, prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev, idr.);

-

osnove, od katerih so bili plačani prispevki za dokup pokojninske dobe.

47. člen

Plača, ki jo doseže delavec z delom v času, krajšem od polnega delovnega časa v posameznem letu zavarovanja, se za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas.

Znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas, se izračuna tako, da se skupni znesek plače, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove in ga je delavec prejel za leto zavarovanja, deli s številom ur, ki jih je prebil na delu s časom, krajšim od polnega delovnega časa. Tako dobljeni znesek se pomnoži s številom ur polnega delovnega časa, določenega z zakonom in kolektivno pogodbo. Preračunani znesek se vzame kot plača za izračun pokojninske osnove.

Plača za delo preko polnega delovnega časa se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva v celoti, če so bili od nje plačani prispevki.

Plača, ki jo je delavec prejel za delo v drugi organizaciji ali pri drugem delodajalcu, opravljeno v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva v celoti, če so bili od nje plačani prispevki.

48. člen

Zavarovancu, ki ne prejema plače, in ki mu osnova ni določena po prejšnjih členih, niti ni prejemal nadomestila plače, se upošteva za izračun pokojninske osnove znesek, ki je bil podlaga za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšan za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo iz plač, po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, če ni s tem zakonom drugače določeno.

49. člen

Zavarovancu, ki po 1.1.1970 ni imel najmanj enega leta zavarovanja, iz katerega se vzamejo plače za izračun pokojninske osnove, se starostna pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.

50. člen

Plače iz prejšnjih let, ki se upoštevajo za ugotovitev pokojninske osnove, se valorizirajo s količniki, ki se določijo vsako leto tako, da se primerja povprečna plača vseh zaposlenih v republiki v zadnjem koledarskem letu pred letom, v katerem zavarovanec uveljavi pravico do pokojnine, s povprečnimi plačami na zaposlenega v republiki v koledarskih letih, iz katerih se vzamejo plače za izračun pokojninske osnove.

Količnike iz prejšnjega odstavka določi zavod in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

51. člen

Delavcem, ki so jih organizacije oziroma delodajalci poslali na delo v tujino in so ostali v tem času zavarovani pri zavodu, se vzame za izračun pokojninske osnove plača, od katere so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšani za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo iz plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.

2. pododdelek

Določitev odstotka za odmero starostne pokojnine

52. člen

Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotkih, določenih odvisno od pokojninske dobe, in sicer:

-

za zavarovanca z zavarovalno dobo 15 let 35% pokojninske osnove, nato se za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe poveča za 2%, vendar največ do 85% pokojninske osnove;

-

za zavarovanko z zavarovalno dobo 15 let 40% pokojninske osnove, nato se za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe do dopolnjenih 20 let poveča za 3%, za vsako dopolnjeno leto pokojninske dobe nad 20 let pa za 2% pokojninske osnove, vendar največ do 85% pokojninske osnove.

Če pokojninska doba ne znaša polno leto, vendar pa vsaj šest mesecev, se pri odmeri pokojnine upošteva ta doba s polovico odstotka, določenega po prejšnjem odstavku, za leto pokojninske dobe.

Odstotki za odmero pokojnine po prejšnjih odstavkih so glede na pokojninsko dobo:

+-----------------+---------------+---------------+
|Pokojninska doba |Zavarovanec (%)|Zavarovanka (%)|
+-----------------+---------------+---------------+
|15 let           |       35      |       40      |
+-----------------+---------------+---------------+
|15 let, 6 mesecev|       36      |      41,5     |
+-----------------+---------------+---------------+
|16 let           |       37      |       43      |
+-----------------+---------------+---------------+
|16 let, 6 mesecev|       38      |      44,5     |
+-----------------+---------------+---------------+
|17 let           |       39      |       46      |
+-----------------+---------------+---------------+
|17 let, 6 mesecev|       40      |      47,5     |
+-----------------+---------------+---------------+
|18 let           |       41      |       49      |
+-----------------+---------------+---------------+
|18 let, 6 mesecev|       42      |      50,5     |
+-----------------+---------------+---------------+
|19 let           |       43      |       52      |
+-----------------+---------------+---------------+
|19 let, 6 mesecev|       44      |      53,5     |
+-----------------+---------------+---------------+
|20 let           |       45      |       55      |
+-----------------+---------------+---------------+
|20 let, 6 mesecev|       46      |       56      |
+-----------------+---------------+---------------+
|21 let           |       47      |       57      |
+-----------------+---------------+---------------+
|21 let, 6 mesecev|       48      |       58      |
+-----------------+---------------+---------------+
|22 let           |       49      |       59      |
+-----------------+---------------+---------------+
|22 let, 6 mesecev|       50      |       60      |
+-----------------+---------------+---------------+
|23 let           |       51      |       61      |
+-----------------+---------------+---------------+
|23 let, 6 mesecev|       52      |       62      |
+-----------------+---------------+---------------+
|24 let           |       53      |       63      |
+-----------------+---------------+---------------+
|24 let, 6 mesecev|       54      |       64      |
+-----------------+---------------+---------------+
|25 let           |       55      |       65      |
+-----------------+---------------+---------------+
|25 let, 6 mesecev|       56      |       66      |
+-----------------+---------------+---------------+
|26 let           |       57      |       67      |
+-----------------+---------------+---------------+
|26 let, 6 mesecev|       58      |       68      |
+-----------------+---------------+---------------+
|27 let           |       59      |       69      |
+-----------------+---------------+---------------+
|27 let, 6 mesecev|       60      |       70      |
+-----------------+---------------+---------------+
|28 let           |       61      |       71      |
+-----------------+---------------+---------------+
|28 let, 6 mesecev|       62      |       72      |
+-----------------+---------------+---------------+
|29 let           |       63      |       73      |
+-----------------+---------------+---------------+
|29 let, 6 mesecev|       64      |       74      |
+-----------------+---------------+---------------+
|30 let           |       65      |       75      |
+-----------------+---------------+---------------+
|30 let, 6 mesecev|       66      |       76      |
+-----------------+---------------+---------------+
|31 let           |       67      |       77      |
+-----------------+---------------+---------------+
|31 let, 6 mesecev|       68      |       78      |
+-----------------+---------------+---------------+
|32 let           |       69      |       79      |
+-----------------+---------------+---------------+
|32 let, 6 mesecev|       70      |       80      |
+-----------------+---------------+---------------+
|33 let           |       71      |       81      |
+-----------------+---------------+---------------+
|33 let, 6 mesecev|       72      |       82      |
+-----------------+---------------+---------------+
|34 let           |       73      |       83      |
+-----------------+---------------+---------------+
|34 let, 6 mesecev|       74      |       84      |
+-----------------+---------------+---------------+
|35 let           |       75      |       85      |
+-----------------+---------------+---------------+
|35 let, 6 mesecev|       76      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
|36 let           |       77      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
|36 let, 6 mesecev|       78      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
|37 let           |       79      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
|37 let, 6 mesecev|       80      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
|38 let           |       81      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
|38 let, 6 mesecev|       82      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
|39 let           |       83      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
|39 let, 6 mesecev|       84      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
|40 let           |       85      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+

Zavarovancu, ki je ostal v zavarovanju po dopolnitvi polne pokojninske dobe ker še ni dopolnil starosti iz četrtega oziroma petega odstavka 39. člena tega zakona, se odmerjena pokojnina poveča za vsako dopolnjeno leto, ki presega polno pokojninsko dobo, za 1% .

3. pododdelek

Najnižja pokojnina

53. člen

Pokojnina se odmeri od najnižje pokojninske osnove, kadar pokojninska osnova, izračunana na podlagi plač oziroma osnov, od katerih so bili obračunani in plačani prispevki, ne dosega zneska najnižje pokojninske osnove.

Najnižja pokojninska osnova znaša 64% povprečne plače na zaposlenega v republiki, zmanjšane za povprečne davke in prispevke iz 44. člena tega zakona.

Ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in plače oziroma zavarovalne osnove, od katerih so bili plačani prispevki, se pokojnina odmeri najmanj v višini 35% najnižje pokojninske osnove.

Znesek najnižje pokojninske osnove določi zavod.

4. pododdelek

Najvišja pokojnina

54. člen

Pokojnina se odmeri od najvišje pokojninske osnove, kadar pokojninska osnova, izračunana na podlagi plač oziroma osnov, od katerih so bili plačani prispevki, presega znesek najvišje pokojninske osnove.

Najvišja pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najvišje pokojninske osnove, ki znaša 3,1 kratni znesek povprečne plače na zaposlenega v republiki, zmanjšane za povprečne davke in prispevke iz 44. člena tega zakona.

Znesek najvišje pokojninske osnove določi zavod.

III. poglavje

INVALIDSKA POKOJNINA

1. oddelek

Pogoji za pridobitev invalidske pokojnine

55. člen

Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec:

-

invalid I. kategorije invalidnosti;

-

invalid III. kategorije invalidnosti, ki ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let (moški) oziroma 45 let (ženska);

-

invalid II. in III. kategorije invalidnosti, brez poprejšnje poklicne rehabilitacije zmožen za drugo ustrezno delo, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil starost iz prvega ali drugega odstavka 39. člena tega zakona.

Zavarovanec - vojaški invalid od I. do VI. skupine, ki ni zmožen opravljati svojega dela več kot polovico polnega delovnega časa, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, ne glede na to, ali je zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije ali s poklicno rehabilitacijo.

56. člen

Zavarovanec iz prejšnjega člena pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica:

-

poškodbe pri delu ali poklicne bolezni - ne glede na pokojninsko dobo;

-

poškodbe izven dela ali bolezni - pod pogojem, da je pred nastankom invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti do nastanka invalidnosti (v nadalnjem besedilu: delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta.

57. člen

Ne glede na pogoje iz druge alinee prejšnjega člena pridobi pravico do invalidske pokojnine:

-

zavarovanec, ki je postal invalid pred dopolnjenim 21. letom starosti, če je ob nastanku invalidnosti obvezno zavarovan;

-

zavarovanec, ki je postal invalid po dopolnjenem 21. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 30. letom starosti, pod pogojem, da je pred nastankom invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj eno četrtino delovnih let.

58. člen

Zavarovancu, ki je pridobil višjo strokovno izobrazbo, se delovna leta štejejo od dopolnjenega 23. leta starosti. Zavarovancu, ki je pridobil visoko strokovno izobrazbo, se delovna leta štejejo od dopolnjenega 26. leta starosti.

Če je zavarovancu čas šolanja upoštevan v zavarovalno dobo, se mu delovna leta računajo po določbi druge alinee 56. člena tega zakona.

59. člen

Če zavarovanec, ki je pred začetkom zavarovanja imel telesno okvaro, ki ni vplivala na njegovo delovno zmožnost, postane invalid zaradi poškodbe izven dela ali bolezni, pridobi pravice, ki ustrezajo skupni invalidnosti, čeprav vpliva na skupno invalidnost tudi prejšnja okvara, če je v zavarovanju dopolnil dobo iz 56., 57. ali 58. člena tega zakona.

Zavarovanec - vojaški invalid, pri katerem je po vstopu v zavarovanje nastala invalidnost, na katero vpliva tudi vojaška invalidnost, pridobi pravice tudi v primeru, če je kot invalid dopolnil dobo iz 56., 57. ali 58. člena tega zakona v zavarovanju z delovnim časom, ki je ustrezal njegovi preostali delovni zmožnosti.

60. člen

Če je zavarovanec pred vstopom v zavarovanje imel telesno okvaro, ki ni vplivala na njegovo delovno zmožnost, in kasneje postane invalid zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi pravice, ki ustrezajo skupni invalidnosti, čeprav vpliva na to skupno invalidnost tudi prejšnja telesna okvara.

Zavarovanec - vojaški invalid, ki postane invalid zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi pravice glede na skupno invalidnost, čeprav je vojaška invalidnost vplivala na delovno zmožnost.

61. člen

Če se zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, do dela z delovnim časom, ki ustreza preostali delovni zmožnosti, do razporeditve na ustrezna dela in naloge oziroma do ustrezne zaposlitve, že ugotovljena invalidnost poslabša ali pa nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela tako, da izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino, pridobi pravico do te pokojnine, če na dan nastanka spremembe invalidnosti izpolnjuje tudi pogoje zavarovanja oziroma pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

Za izpolnitev pogojev zavarovalne oziroma pokojninske dobe se v primerih iz prejšnjega odstavka nezaposlenim zavarovancem s preostalo delovno zmožnostjo v delovna leta ne vštevajo obdobja, ko so prejemali nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo ali na ustrezno zaposlitev oziroma nadomestila za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo.

Zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo, pri katerem je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi na podlagi nastanka spremembe v invalidnosti v primerih iz prvega odstavka tega člena, pravico do invalidske pokojnine ne glede na dopolnjeno pokojninsko oziroma zavarovalno dobo.

2. oddelek

Osnove za odmero invalidske pokojnine

62. člen

Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki se izračuna enako kot osnova za starostno pokojnino.

Za invalidsko pokojnino, ki se pridobi s krajšo zavarovalno dobo, kot je obdobje, iz katerega se vzamejo plače za izračun pokojninske osnove, se pokojninska osnova izračuna po plačah, doseženih v času zavarovanja, razen v koledarskem letu, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.

63. člen

V primerih iz prve alinee 21. člena in druge alinee 22. člena tega zakona, se osnova za odmero invalidske pokojnine določi v znesku povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Republiki Sloveniji, veljavnega na dan nastanka invalidnosti.

3. oddelek

Odmera invalidske pokojnine

64. člen

Invalidska pokojnina za primer invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri od pokojninske osnove v enaki višini kot starostna pokojnina za pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska).

65. člen

Invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem v 52. členu tega zakona.

Invalidska pokojnina iz prejšnjega odstavka se odmeri zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnitvijo starosti iz prvega ali drugega odstavka 39. člena tega zakona, najmanj v višini 45% pokojninske osnove (moški) oziroma v višini 55% pokojninske osnove (ženska).

Če je invalidnost zaradi bolezni ali poškodbe izven dela nastopila po dopolnitvi starosti iz prvega ali drugega odstavka 39. člena tega zakona, se invalidska pokojnina odmeri najmanj v višini 35% pokojninske osnove (moški) oziroma 40% pokojninske osnove (ženska).

66. člen

Zavarovanec, ki je pridobil pravico do invalidske pokojnine pred dopolnitvijo starosti iz prvega ali drugega odstavka 39. člena tega zakona, na podlagi pokojninske dobe odmerjena pokojnina pa ne dosega 85% pokojninske osnove, ima poleg invalidske pokojnine še pravico do dodatka na invalidnost. Dodatek se odmerja v odstotku od pokojnine in je odvisen od zavarovančeve starosti ob nastanku invalidnosti ter od razmerja med delovnimi leti in zavarovančevo pokojninsko dobo.

Dodatek na invalidnost znaša:

------------------------------------------------------------------
Če je nastala invalidnost
------------------------------------------------------------------
pred dopolnjenim   po dopolnjenem
polnjenim letom         letu
    starosti          starosti
---------------------------------
 58 (m) 53 (ž)      58(m) 53 (ž)
------------------------------------------------------------------
      120%               10%       dosega 3/4 delovnih let ali več
       15%                5%       dosega 1/2 delovnih let ali več
       10%                5%       ne dosega 1/2 delovnih let
------------------------------------------------------------------

V obdobju od 1.4.1992 do 31.12.1996 se višina dodatka na invalidnost ugotavlja glede na starost, določeno v drugem odstavku 40. člena tega zakona.

Invalidska pokojnina skupaj z dodatkom na invalidnost ne sme presegati 85% pokojninske osnove.

Dodatek na invalidnost je sestavni del invalidske pokojnine in se upošteva tudi, kadar je invalidska pokojnina osnova za odmero družinske pokojnine.

67. člen

Če je invalidnost, na podlagi katere pridobi delovni invalid pravico do invalidske pokojnine, deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri invalidska pokojnina kot ena pokojnina, ki je sestavljena iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, obračunane za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, in iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, obračunane za bolezen ali poškodbo izven dela.

Sorazmerna dela za odmero invalidske pokojnine po prejšnjem odstavku se izračunata glede na to, koliko so vplivale na skupno invalidnost posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, koliko pa posledice bolezni ali poškodbe izven dela.

68. člen

Invalidska pokojnina, ki gre delovnemu invalidu po prejšnjem členu, se odmeri tako, da se posebej odmeri invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in posebej invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela.

Od vsakega tako izračunanega zneska se vzame odstotek, ki ustreza vplivu posameznega vzroka invalidnosti na skupno invalidnost. Seštevek tako dobljenih zneskov ne more presegati 85% pokojninske osnove.

69. člen

Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino in pogoje za starostno pokojnino, lahko uveljavi po svoji izbiri pravico do invalidske pokojnine ali pravico do starostne pokojnine.

Uživalec invalidske pokojnine, ki ob upokojitvi ni izpolnjeval pogojev za starostno pokojnino, pa te pogoje izpolni kasneje, lahko zahteva, da se mu prizna namesto invalidske pokojnine starostna pokojnina.

Uživalec starostne pokojnine lahko uveljavi pravico do invalidske pokojnine, če ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za priznanje invalidske pokojnine.

IV. poglavje

DRUŽINSKA POKOJNINA

1. oddelek

Pogoji za pridobitev družinske pokojnine

70. člen

Družinsko pokojnino lahko uveljavijo naslednji družinski člani:

-

zakonec;

-

otroci (zakonski ali nezakonski, posvojenci; pastorki, ki jih je zavarovanec preživljal; vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal);

-

starši (oče in mati, očim in mačeha) in posvojitelji, ki jih je zavarovanec preživljal;

-

bratje in sestre, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje smrti in nimajo lastnih sredstev za preživljanje.

Šteje se, da so vnuki oziroma drugi otroci brez staršev tudi, če so starši živi, a so popolnoma nezmožni za delo v smislu 84. člena tega zakona.

Zavod določi, kdaj se šteje, da je zavarovanec preživljal družinskega člana.

71. člen

Družinski člani pridobijo pravico do družinske pokojnine, če je umrli zavarovanec:

-

dopolnil najmanj pet let zavarovalne dobe ali najmanj deset let pokojninske dobe ali

-

izpolnil pogoje za starostno oziroma invalidsko pokojnino ali

-

užival starostno ali invalidsko pokojnino ali

-

užival pravico na podlagi preostale delovne zmožnosti.

Če je zavarovanec umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobijo njegovi družinski člani pravico do družinske pokojnine ne glede na pokojninsko dobo zavarovanca.

1. pododdelek

Zakonec

72. člen

Vdova pridobi pravico do družinske pokojnine:

-

če je do smrti moža, po katerem ji gre pravica, dopolnila starost 50 let ali

-

če je bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po moževi smrti ali

-

če ji je po moževi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po možu, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Vdova, ki postane med trajanjem pravice popolnoma nezmožna za delo, obdrži pravico do družinske pokojnine, dokler je takšna nezmožnost podana.

Vdova, ki do moževe smrti ni dopolnila 50 let, dopolnila pa je 45 let, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 50 let starosti.

Vdova, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene ob pogojih iz druge ali tretje alinee prvega odstavka tega člena, dopolni 50 let starosti, obdrži pravico do družinske pokojnine trajno. Če ji ta pravica preneha pred dopolnjenim 50. letom, toda po dopolnjenem 45. letu, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 50 let starosti.

Ne glede na pogoje, določene v prvi alinei prvega odstavka in v drugem odstavku tega člena, pridobi pravico do družinske pokojnine tudi vdova, ki ob zavarovančevi smrti nima lastnosti zavarovanke:

-

če je do zavarovančeve smrti dopolnila starost 45 let;

-

če do zavarovančeve smrti ni dopolnila 45 let, dopolnila pa je 40 let, ko dopolni 45 let.

73. člen

Vdovec pridobi pravico do družinske pokojnine:

-

če je do smrti žene, po kateri mu gre pravica, dopolnil starost 55 let ali

-

če je bil do ženine smrti popolnoma nezmožen za delo ali je to postal v enem letu po ženini smrti ali

-

če mu je po ženini smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po ženi, vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja. Vdovec, ki postane med trajanjem pravice popolnoma nezmožen za delo, obdrži pravico do družinske pokojnine, dokler je takšna nezmožnost podana.

Vdovec, ki do ženine smrti ni dopolnil 55 let, dopolnil pa je 50 let, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 55 let starosti.

Vdovec, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene po drugi ali tretji alinei prvega odstavka tega člena, dopolni 55 let starosti, obdrži to pravico. Če mu ta pravica preneha pred dopolnjenim 55. letom, toda po dopolnjenem 50. letu, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 55 let starosti.

74. člen

Pravico do družinske pokojnine ima tudi vdova, ki se ji je zavarovančev otrok rodil najkasneje 300 dni po smrti zavarovanca oziroma upokojenca. Pravica ji gre od zavarovančeve smrti.

75. člen

Vdova oziroma vdovec ima pravico do družinske pokojnine ob pogojih iz tretje alinee prvega odstavka 72. člena oziroma iz tretje alinee prvega odstavka 73. člena tega zakona tudi v času, ko se otroku, ki je upravičen do družinske pokojnine, zaradi služenja vojaškega roka, družinska pokojnina ne izplačuje.

76. člen

Pravico do družinske pokojnine ima ob pogojih iz 72. ali 73. člena tega zakona tudi zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po sodni odločbi oziroma po sporazumu pravico do preživnine in jo je užival do smrti zavarovanca.

Če ima zakonec iz poznejše zakonske zveze pravico do družinske pokojnine, pridobi razvezani zakonec iz prejšnjega odstavka pravico do družinske pokojnine kot souživalec.

77. člen

Ob pogojih iz 72. ali 73. člena tega zakona pridobi ob zavarovančevi smrti pravico do družinske pokojnine tudi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca živela z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

2. pododdelek

Otroci

78. člen

Otrok ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca rednega šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.

Otrok, ki je po dopolnjenem 15. letu starosti prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, ima pravico do družinske pokojnine najdalj do dopolnjenega 18. leta starosti pod pogojem, da se redno javlja zavodu za zaposlovanje in ne odkloni ponujene zaposlitve.

Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo do starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine oziroma do konca rednega šolanja, ima pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost.

Otrok, ki postane popolnoma in trajno nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine oziroma po končanem rednem šolanju, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti preživljal.

79. člen

Otroku, ki izgubi oba roditelja - zavarovanca, pripada poleg družinske pokojnine po enem roditelju tudi del družinske pokojnine po drugem roditelju.

Skupen znesek družinske pokojnine, ugotovljen po prejšnjem odstavku, ne more preseči zneska družinske pokojnine, odmerjene od zneska najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo.

80. člen

Odstotek za odmero družinske pokojnine po drugem roditelju v skladu s prejšnjim členom znaša za vsakega otroka 15% od osnove za odmero družinske pokojnine po drugem roditelju.

81. člen

Otrok dokazuje redno šolanje vsako leto s potrdilom šole.

Otroku, ki v času rednega šolanja odide na služenje vojaškega roka, se družinska pokojnina v tem času ne izplačuje.

82. člen

Če je otrok prekinil šolanje zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, pridobi oziroma obdrži pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo ter prekinitvijo zaradi nosečnosti ali poroda - do dopolnjenega 26. leta starosti, pa tudi dlje, vendar največ toliko časa, kolikor ga je zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda izgubil pri rednem šolanju, če je redno šolanje nadaljeval pred dopolnjenim 26. letom starosti.

Če je otrok prekinil šolanje zaradi služenja vojaškega roka, ima v primeru, da se redno šola, pravico do družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti, vendar največ toliko časa, za kolikor je prekinil redno šolanje zaradi služenja vojaškega roka.

3. pododdelek

Starši

83. člen

Starši, ki jih je zavarovanec oziroma uživalec pravice preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine:

-

če so do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravice dopolnili: mati 50 let oziroma oče 55 let starosti ali

-

če mati še ni stara 50 let oziroma oče 55 let, pa sta bila do smrti zavarovanca oziroma uživalca pokojnine popolnoma nezmožna za delo.

Če med trajanjem pravice do družinske pokojnine po drugi alinei prejšnjega odstavka dopolni mati starost 50 let oziroma oče 55 let starosti, trajno obdrži pokojnino.

84. člen

Za popolno nezmožnost za delo oziroma pridobivanje, ki je pogoj za pridobitev pravice do družinske pokojnine, velja pri otrocih nezmožnost za samostojno življenje in delo, pri drugih osebah pa izguba delovne zmožnosti.

2. oddelek

Odmera družinske pokojnine

85. člen

Družinska pokojnina se odmeri od starostne ali invalidske pokojnine, ki bi jo imel zavarovanec ob smrti, oziroma od pokojnine, ki jo je uživalec imel ob smrti, in sicer:

-

po smrti zavarovanca - od starostne pokojnine, ki bi jo imel zavarovanec glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, če je za upravičenca ugodnejše, pa od invalidske pokojnine, ki bi jo imel zavarovanec za invalidnost zaradi bolezni;

-

po smrti zavarovanca, ki je umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in zavarovanca ali uživalca pravice, ki je bil vojaški invalid I. do VI. skupine - od pokojnine, odmerjene v višini 85% pokojninske osnove;

-

po smrti uživalca starostne pokojnine - od pokojnine, do katere je imel uživalec pokojnine pravico ob smrti, če je za upravičenca ugodnejše, pa od invalidske pokojnine, ki bi jo dobil uživalec pokojnine, če bi namesto starostne pokojnine uveljavil invalidsko pokojnino;

-

po smrti uživalca predčasne pokojnine - od invalidske pokojnine, do katere bi imel pravico ob smrti;

-

po smrti uživalca invalidske pokojnine - od pokojnine, do katere je imel ta pravico ob smrti;

-

po smrti delovnega invalida, ki je užival pravico v zvezi s poklicno rehabilitacijo ali zaposlitvijo - od invalidske pokojnine, do katere bi imel pravico ob smrti.

Najnižja osnova za odmero družinske pokojnine je pokojnina, obračunana za pokojninsko dobo najmanj 20 let.