Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o...

4156. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS-B)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS-B)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. decembra 2021.

Št. 003-02-3/2021-131

Ljubljana, dne 23. decembra 2021

Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O AVDIOVIZUALNIH MEDIJSKIH STORITVAH (ZAvMS-B)

1. člen

V Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11 in 84/15) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:

»1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon določa pravice, obveznosti in odgovornosti pravnih ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost ponujanja avdiovizualnih medijskih storitev in storitev platform za izmenjavo videov, pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in njeno sodelovanje z drugimi regulatornimi organi držav članic Evropske unije na področju avdiovizualnih medijskih storitev.

(2)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L št. 95 z dne 15. 4. 2010, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2018/1808/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere (UL L št. 303 z dne 28. 11. 2018, str. 69) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/13/EU).«.

2. člen

2. člen se črta.

3. člen

3. člen se spremeni tako, da se glasi:

»3. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

Avdiovizualna medijska storitev pomeni:

-

storitev, kot je opredeljena v 56. in 57. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: PDEU), kadar je glavni namen te storitve ali ločljivega dela te storitve zagotavljanje programskih vsebin, ki so pod uredniško odgovornostjo ponudnika avdiovizualne medijske storitve, splošni javnosti za obveščanje, zabavo ali izobraževanje prek elektronskih komunikacijskih omrežij, kot jih določa zakon, ki ureja elektronska komunikacijska omrežja. Tovrstna avdiovizualna medijska storitev je bodisi televizijski program bodisi avdiovizualna medijska storitev na zahtevo;

-

avdiovizualno komercialno sporočilo.

2.

Iz avdiovizualnih medijskih storitev so izvzete storitve, katerih glavni namen ni zagotavljanje avdiovizualnih programskih vsebin, to je, kadar so v storitvi prisotni avdiovizualni elementi le naključno povezani s samo storitvijo, na primer:

-

spletne strani z animiranimi elementi, kratkimi oglaševalskimi vložki ali informacijami, povezanimi z izdelkom ali storitvijo, ki ne sodi na področje avdiovizualnih medijskih storitev;

-

samostojne, na besedilu osnovane storitve;

-

elektronske različice časopisov in revij;

-

igre na srečo z denarnim vložkom, loterije, stave in druge oblike storitev s področja igralništva;

-

spletne igre;

-

spletni iskalniki.

3.

Storitev platforme za izmenjavo videov pomeni storitev, kot je opredeljena v 56. in 57. členu PDEU, kadar je glavni namen storitve ali ločljivega dela te storitve ali bistvena funkcija storitve zagotavljanje programskih vsebin ali videov, ki jih ustvarijo uporabniki in za katere ponudnik platforme nima uredniške odgovornosti, splošni javnosti za obveščanje, zabavo ali izobraževanje prek elektronskih komunikacijskih omrežij, kot jih določa zakon, ki ureja elektronska komunikacijska omrežja. Ponudnik platforme za izmenjavo videov organizira programske vsebine in videe s prikazovanjem, označevanjem ali razvrščanjem, kar lahko izvaja tudi s samodejnimi orodji ali algoritmi. V primeru dvoma, ali zagotavljanje programskih vsebin ali videov predstavlja bistveno funkcijo storitve, se upoštevajo smernice Evropske komisije, ki urejajo praktično uporabo kriterija bistvene funkcije za storitve platform za izmenjavo videov.

4.

Programska vsebina pomeni niz gibljivih slik z zvokom ali brez njega, ki predstavlja posamezno poljubno dolgo enoto znotraj sporeda ali kataloga, ki ga oblikuje ponudnik avdiovizualne medijske storitve, vključno s celovečernimi filmi, video posnetki, športnimi dogodki, situacijskimi komedijami, dokumentarnimi filmi, otroškimi programi in izvirnimi televizijskimi dramami.

5.

Video, ki ga ustvari uporabnik, pomeni niz gibljivih slik z zvokom ali brez njega, ki predstavlja posamezno poljubno dolgo enoto, ki jo ustvari uporabnik in jo ta ali drug uporabnik naloži na platformo za izmenjavo videov.

6.

Uredniška odgovornost pomeni izvrševanje nadzora nad izborom, organizacijo in časovno umestitvijo programskih vsebin v sporedu televizijskega programa oziroma kataloga avdiovizualne medijske storitve na zahtevo, ob upoštevanju izjem iz zakona, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu.

7.

Uredniška odločitev je odločitev, ki se redno sprejema za izvajanje uredniške odgovornosti in je povezana z vsakodnevnim delovanjem avdiovizualne medijske storitve.

8.

Ponudnik avdiovizualne medijske storitve je pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost ponujanja avdiovizualnih medijskih storitev ter je nosilec uredniške in pravne odgovornosti. Fizična ali pravna oseba, ki samo prenaša vsebino, za katero nosi uredniško odgovornost tretja oseba, ni ponudnik avdiovizualne medijske storitve v smislu tega zakona.

9.

Ponudnik platforme za izmenjavo videov je fizična ali pravna oseba, ki ponuja storitev platforme za izmenjavo videov.

10.

Televizijski program oziroma izvajanje televizijske dejavnosti pomeni linearno avdiovizualno medijsko storitev, ki zagotavlja avdiovizualne programske vsebine za sočasno spremljanje na podlagi sporeda, ki ga oblikuje ponudnik. Za televizijski program se štejejo zlasti digitalna televizija, neposredni prenos, spletno razširjanje televizijskih programov in nepravi video na zahtevo.

11.

Izdajatelj oziroma izdajateljica televizijskega programa (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj) je fizična ali pravna oseba, ki je registrirana za izvajanje televizijske dejavnosti. Izdajatelj pomeni ponudnika avdiovizualne medijske storitve, ki zagotavlja avdiovizualne programske vsebine za sočasno spremljanje na podlagi sporeda.

12.

Avdiovizualna medijska storitev na zahtevo pomeni nelinearno avdiovizualno medijsko storitev, ki zagotavlja avdiovizualne programske vsebine na podlagi kataloga, ki ga oblikuje ponudnik, za njihovo spremljanje na osebno zahtevo uporabnika v trenutku, ki ga ta sam izbere.

13.

Avdiovizualno komercialno sporočilo pomeni slikovne podobe z zvokom ali brez njega, ki so namenjene neposredni ali posredni promociji blaga, storitev ali logotipa fizične ali pravne osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost; take slikovne podobe spremljajo programske vsebine ali videe, ki jih ustvarijo uporabniki, ali so v njih vključene, in sicer v zameno za plačilo ali podobno nadomestilo ali za samopromocijske namene. Oblike avdiovizualnega komercialnega sporočila so med drugim televizijsko oglaševanje, sponzorstvo, televizijska prodaja in promocijsko umeščanje izdelkov.

14.

Samooglasi so oglaševalske vsebine, ki so namenjene pospeševanju prodaje, nakupa ali najema izdelka ali storitve, ali doseganju kakega drugega oglaševalskega učinka, ki ga želi doseči ponudnik.

15.

Televizijsko oglaševanje pomeni vsako obliko sporočila, ki ga fizična ali pravna oseba predvaja v zameno za plačilo ali drugo podobno nadomestilo ali z namenom samooglaševanja in ki zadeva trgovino, poslovno dejavnost, obrt ali stroko ter želi v zameno za plačilo spodbuditi preskrbo z blagom in storitvami, vključno z nepremičninami, pravicami in obveznostmi. Oblike televizijskega oglaševanja so oglasi, informativno oglaševanje, samooglasi, plačana video obvestila in druge oblike televizijskega oglaševanja, ki jih v svojem splošnem aktu opredeli agencija.

16.

Za televizijsko oglaševanje po tem zakonu se ne štejejo neodplačne objave v zvezi z izvajanjem javnih služb, kulturnih prireditev, promocijo zdravja, dobrodelnih akcij in akcij, ki so splošnega pomena za varnost prebivalcev Republike Slovenije, ter druge objave v širšem javnem interesu, neodplačne objave v zvezi z opozarjanjem na zdravju škodljivo hrano in pijačo ter neodplačno predstavljanje umetniških del, neodplačno navajanje producentov, organizatorjev ali sponzorjev oziroma donatorjev umetniških del ter kulturno-umetniških prireditev in dobrodelnih akcij, v okviru medijske predstavitve teh del, prireditev oziroma akcij.

17.

Prikrito avdiovizualno komercialno sporočilo pomeni besedno ali slikovno predstavljanje blaga, storitev, imena, blagovne znamke ali dejavnosti proizvajalca blaga ali ponudnika storitev v programskih vsebinah, kadar takšno predstavljanje služi izdajatelju za oglaševanje in bi utegnilo zavajati javnost glede svoje narave. Da je bilo prikrito oglaševalsko sporočilo objavljeno z namenom, se šteje zlasti takrat, kadar je bilo objavljeno za plačilo ali podobno nadomestilo.

18.

Sponzoriranje pomeni katero koli obliko prispevanja in vsak prispevek s strani fizičnih ali pravnih oseb, ki ne izvajajo dejavnosti ponujanja avdiovizualnih medijskih storitev ali storitev platform za izmenjavo videov ali produkcije avdiovizualnih del ali produkcije videov, ki jih ustvarjajo uporabniki, k financiranju avdiovizualnih medijskih storitev z namenom promocije ali uveljavitve svojega imena ali firme, znamke, logotipa, dejavnosti ali izdelka.

19.

Televizijska prodaja pomeni neposredne ponudbe, ki se v zameno za plačilo predvajajo javnosti zaradi preskrbe z blagom ali storitvami, vključno z nepremičninami, pravicami in obveznostmi.

20.

Televizijsko prodajno okno pomeni širši programski sklop televizijske prodaje, ki brez prekinitve traja najmanj 15 minut, in ga predvaja izdajatelj na televizijskem programu, ki ni izključno namenjen televizijski prodaji.

21.

Promocijsko umeščanje izdelkov pomeni kakršno koli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočila, ki vključuje ali se sklicuje na izdelek, storitev ali njuno znamko, tako da se pokažejo v programski vsebini ali videu, ki ga ustvari uporabnik, v zameno za plačilo ali podobno nadomestilo.

22.

Oddajni čas po tem zakonu pomeni vse programske vsebine, ki jih posamezen televizijski program razširja v določeni časovni enoti.

23.

Letni oddajni čas po tem zakonu zajema vse programske vsebine, ki jih posamezen televizijski program razširja v obdobju od 1. januarja do 31. decembra posameznega leta, razen programskih vsebin, ki so iz letnega oddajnega časa izvzete s tem zakonom.

24.

Evropska avdiovizualna dela po tem zakonu so:

-

dela, ki izvirajo iz držav članic Evropske unije;

-

dela, ki izvirajo iz tretjih evropskih držav, podpisnic Evropske konvencije o čezmejni televiziji Sveta Evrope, v katerih avdiovizualna dela držav članic Evropske unije niso predmet diskriminatornih ukrepov, in ki izpolnjujejo določbe iz 21. točke tega člena;

-

dela, ki nastanejo v koprodukciji v okviru sporazumov, ki jih je Evropska unija na avdiovizualnem področju sklenila s tretjimi državami, v katerih avdiovizualna dela držav članic Evropske unije niso predmet diskriminatornih ukrepov, in ki izpolnjujejo pogoje iz vsakega od teh sporazumov.

25.

Evropska avdiovizualna dela iz prve in druge alinee prejšnje točke so tista, ki so jih ustvarili pretežno avtorji in delavci s prebivališčem v državah iz teh alinej, pod enim od naslednjih pogojev:

-

če so bili producenti teh del ustanovljeni oziroma registrirani v omenjenih državah;

-

če je posamezno delo nastalo pod vodstvom in dejanskim nadzorom enega ali več producentov iz teh držav;

-

če je bil prispevek koproducentov iz teh držav prevladujoč in koprodukcijskega razmerja ni obvladoval eden ali več producentov, ustanovljenih oziroma registriranih zunaj teh držav.

26.

Neodvisni producent oziroma neodvisna producentka (v nadaljnjem besedilu: neodvisni producent) avdiovizualnih del po tem zakonu je pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje štiri pogoje:

-

je registrirana za izvajanje dejavnosti produkcije avdiovizualnih del in ima sedež v Republiki Sloveniji ali v eni izmed držav članic Evropske unije;

-

ni vključena v organizacijsko strukturo oziroma pravno osebnost izdajatelja televizijskega programa;

-

ima izdajatelj televizijskega programa največ 25 odstotni delež kapitala ali upravljavskih oziroma glasovalnih pravic v njenem premoženju;

-

skupni obseg avdiovizualnih del (v minutah), ki jih je v preteklem koledarskem letu izdelala po naročilu posameznega izdajatelja televizijskega programa, ne presega 50 odstotkov skupnega obsega njenih avdiovizualnih del (v minutah), izdelanih v preteklem koledarskem letu.

27.

Neodvisni producent je tudi pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za izvajanje dejavnosti produkcije avdiovizualnih del in ima sedež v eni izmed tretjih držav, če evropska dela tvorijo večinski delež njegove avdiovizualne produkcije v zadnjih treh letih in ob tem izpolnjuje pogoja iz druge in tretje alinee prejšnje točke.

28.

Operater oziroma operaterka elektronskih komunikacij (v nadaljnjem besedilu: operater elektronskih komunikacij) po tem zakonu je fizična ali pravna oseba, ki prenaša, oddaja in posreduje avdiovizualne medijske storitve po prizemeljskih omrežjih, prek satelitov, prek kabelsko distribucijskih ali kabelsko komunikacijskih sistemov, ali na kakšen drug način, in tako tehnično omogoča ponudnikom razširjanje programskih vsebin do zainteresirane javnosti, pod pogoji, ki jih določa zakon.

29.

Lokalni, regionalni, študentski in nepridobitni televizijski programi posebnega pomena imajo pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja medije.

30.

Programske vsebine lastne produkcije in slovenska avdiovizualna dela imajo pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja medije.

31.

Letni prihodek pomeni prihodek, ki ga v posameznem koledarskem letu ustvari ponudnik avdiovizualne medijske storitve oziroma ponudnik platforme za izmenjavo videov v zvezi z opravljanjem televizijske dejavnosti, s ponujanjem avdiovizualne medijske storitve na zahtevo ali s storitvijo platforme za izmenjavo videov.

32.

Kinematografsko delo pomeni avdiovizualno delo, primarno narejeno za kinematografsko distribucijo, ki je bilo uvrščeno v redni program kinematografa.

33.

Oddaja za varstvo potrošnikov je specializirana oddaja, ki z namenom varovanja potrošniških pravic gledalcu kot potrošniku zagotavlja objektivne informacij izdelkih in storitvah ponudnikov na tržišču.

34.

Svetovalna oddaja je oddaja, ki na način posebnega navajanja izdelka, storitve oziroma znamke z namenom obveščanja in izobraževanja gledalcu posreduje informacijo, mnenje, nasvet ali oceno o njihovem nakupu.

35.

Povezane osebe so osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali drugače povezane tako, da zaradi teh povezav skupaj oblikujejo poslovno politiko oziroma poslujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju. Za povezane osebe štejejo tudi povezane družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.«.

4. člen

4. člen se spremeni tako, da se glasi:

»4. člen

(pristojnost Republike Slovenije nad ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev)

(1)

Ponudnik avdiovizualne medijske storitve je v skladu s tem zakonom pod pristojnostjo Republike Slovenije, če imata sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ponudnik avdiovizualne medijske storitve in njegovo uredništvo.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da je ponudnik avdiovizualne medijske storitve pod pristojnostjo Republike Slovenije, kadar ima v Republiki Sloveniji sedež ali samo ponudnik avdiovizualne medijske storitve ali samo njegovo uredništvo, eden od njiju pa je v drugi državi članici Evropske unije, če znaten del delovne sile, vključene v opravljanje dejavnosti avdiovizualnih medijskih storitev v zvezi s programi, dela v Republiki Sloveniji.

(3)

Če znaten del delovne sile, ki opravlja dejavnost avdiovizualnih medijskih storitev v zvezi s programi, dela v Republiki Sloveniji in v drugi državi članici Evropske unije, se šteje, da je ponudnik avdiovizualne medijske storitve pod pristojnostjo Republike Slovenije, če ima sedež v Republiki Sloveniji.

(4)

Če znaten del delovne sile, ki opravlja dejavnost avdiovizualnih medijskih storitev v zvezi s programi, ne dela niti v Republiki Sloveniji niti v drugi državi članici Evropske unije, se šteje, da je ponudnik avdiovizualne medijske storitve pod pristojnostjo Republike Slovenije, če je v Republiki Sloveniji začel opravljati dejavnost ponujanja avdiovizualne medijske storitve in če vzdržuje stabilno in učinkovito vez z gospodarstvom Republike Slovenije.

(5)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se šteje, da je ponudnik avdiovizualne medijske storitve pod pristojnostjo Republike Slovenije, kadar ima v Republiki Sloveniji sedež ali samo ponudnik avdiovizualne medijske storitve ali samo uredništvo ponudnika avdiovizualne medijske storitve, eden od njiju pa je v tretji državi, če večji delež delovne sile, vključene v opravljanje dejavnosti ponujanja avdiovizualnih medijskih storitev, dela v Republiki Sloveniji.

(6)

Če pristojnosti Republike Slovenije nad ponudnikom avdiovizualne medijske storitve ni mogoče določiti v skladu s prvim, drugim, tretjim, četrtim ali petim odstavkom tega člena in če ponudnik avdiovizualne medijske storitve ne spada pod pristojnost druge države članice Evropske unije, se šteje, da je ponudnik avdiovizualne medijske storitve pod pristojnostjo Republike Slovenije, če:

-

uporablja satelitsko zemeljsko postajo, ki je na ozemlju Republike Slovenije, ali če

-

ne uporablja satelitske zemeljske postaje iz prejšnje alineje, vendar pa uporablja satelitske zmogljivosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji.

(7)

Če ponudnik avdiovizualne medijske storitve ne spada pod pristojnost Republike Slovenije v skladu s prvim, drugim, tretjim, četrtim, petim ali šestim odstavkom tega člena, se šteje, da spada pod pristojnost tiste države članice Evropske unije, v kateri ima sedež v smislu 49. do 55. člena PDEU.

(8)

Pod pristojnost Republike Slovenije ne spada ponudnik avdiovizualne medijske storitve, če je avdiovizualna medijska storitev namenjena izključno sprejemu v tretjih državah in jih javnost v eni ali več državah članicah Evropske unije neposredno ali posredno ne sprejema s standardno uporabniško opremo.«.

5. člen

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

»6. člen

(sodelovanje med regulatornimi organi držav članic Evropske unije)

(1)

Agencija drugi državi članici Evropske unije ali Evropski komisiji na njuno zahtevo predloži informacije oziroma podatke, potrebne za izvajanje Direktive 2010/13/EU.

(2)

Če ponudnik avdiovizualne medijske storitve pod pristojnostjo Republike Slovenije obvesti agencijo, da bo nudil storitve, ki bodo v celoti ali pretežno namenjene občinstvu v drugi državi članici Evropske unije, agencija o tem obvesti pristojni organ v ciljni državi članici Evropske unije. Če organ ciljne države članice Evropske unije pošlje agenciji zahtevo v zvezi z dejavnostmi tega ponudnika avdiovizualne medijske storitve, agencija v skladu s svojimi pristojnostmi reši zahtevo v dveh mesecih.

(3)

Agencija spremlja izvajanje Direktive 2010/13/EU s strani ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, ki sodijo pod pristojnost drugih držav članic Evropske unije, kadar so njihove storitve ciljno usmerjene na ozemlje Republike Slovenije. V primeru suma kršitev agencija o tem obvesti pristojni organ države, pod katere pristojnost sodi posamezni ponudnik.

(4)

Agencija je v postopkih iz prvega odstavka tega člena kontaktni organ Republike Slovenije v smislu Direktive 2010/13/EU, kadar se ti postopki nanašajo na ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev pod pristojnostjo Republike Slovenije ali ponudnike pod pristojnostjo drugih držav članic Evropske unije v zvezi s storitvami, dostopnimi na ozemlju Republike Slovenije.

(5)

Agencija za izvajanje svojih pristojnosti v skladu s tem zakonom sprejme ustrezne ukrepe iz drugega odstavka 39. člena tega zakona zoper ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, ki ne sodijo pod pristojnost Republike Slovenije, sodijo pa pod pristojnost druge države članice Evropske unije. Pod enakimi pogoji agencija ukrepe iz drugega odstavka 39. člena tega zakona uvede tudi zoper operaterje elektronskih komunikacij, ki omogočajo razširjanje avdiovizualnih medijskih storitev. Ukrepi agencije iz tega odstavka morajo biti skladni s pravom Evropske unije.

(6)

Agencija kot članica sodeluje v skupini evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (skupina ERGA).«.

6. člen

V 7. členu se v prvem odstavku za besedo »ponudnik« doda besedilo »avdiovizualne medijske storitve na svoji spletni strani«.

Za tretjo alinejo se doda nova četrta alineja, ki se glasi:

»-

osebno ime oziroma firmo fizične ali pravne osebe, ki ima najmanj petodstotni delež kapitala ali najmanj petodstotni delež upravljavskih ali glasovalnih pravic v premoženju ponudnika,«.

Dosedanja četrta alineja postane peta alineja.

Šesti odstavek se črta.

7. člen

V 8. členu se v drugem odstavku za besedo »Ponudniki« doda besedilo »avdiovizualnih medijskih storitev«.

Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

»(3)

Programskih vsebin in avdiovizualnih medijskih storitev ni dovoljeno prenašati v skrajšani obliki, spreminjati, prekiniti ali prekrivati v komercialne namene brez izrecnega soglasja ponudnika avdiovizualne medijske storitve.

(4)

Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za:

-

prekrivanja, ki jih prejemnik sproži ali dovoli le za zasebno uporabo, kot so prekrivanja, izhajajoča iz storitev za posamezna sporočila;

-

kontrolne elemente uporabniških vmesnikov, potrebne za delovanje naprav ali navigacijo programov, kot so drsniki glasnosti, funkcije iskanja, navigacijski meniji ali seznami kanalov;

-

podnaslove ali prekrivanja v zvezi s komercialnimi sporočili, ki jih zagotavlja ponudnik avdiovizualne medijske storitve;

-

opozorila in informacije v splošnem javnem interesu.«.

8. člen

Naslov drugega poglavja se spremeni tako, da se glasi: »SPLOŠNE DOLOČBE«.

9. člen

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

»9. člen

(prepoved spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj)

Prek avdiovizualnih medijskih storitev je prepovedano:

-

spodbujati nasilje ali sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali državljanstva;

-

ščuvati k storitvi kaznivih dejanj terorizma, potovanja v tujino z namenom terorizma, financiranja terorizma, ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj, novačenja in usposabljanja za terorizem in tihotapstva, ki podpira teroristično dejavnost;

-

prizadeti spoštovanje človekovega dostojanstva.«.

10. člen

11. člen se črta.

11. člen

Za 11. členom se doda nov 11.a člen, ki se glasi:

»11.a člen

(medijska pismenost)

(1)

Republika Slovenija s sredstvi iz proračunske postavke ministrstva, pristojnega za medije, podpira ukrepe, namenjene spodbujanju, promociji in razvoju medijske pismenosti. Postopki izbire ukrepov se izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja uresničevanje javnega interesa na področju kulture.

(2)

Agencija z namenom varstva končnih uporabnikov elektronskih medijev z izvajanjem projektov medijskega opismenjevanja na področjih, ki jih ureja v okviru svojih pristojnosti, prebivalce Republike Slovenije ozavešča za kompetentno in odgovorno uporabo elektronskih medijev.

(3)

Ministrstvo, pristojno za medije, vsaka tri leta poroča Evropski komisiji o izvajanju ukrepov na podlagi tega člena.«.

12. člen

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

»12. člen

(svoboda sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev)

(1)

Republika Slovenija zagotavlja svobodo sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav članic Evropske unije in ne omejuje njihovega ponovnega prenašanja na svojem ozemlju iz razlogov, ki spadajo na področja, ki jih usklajuje Direktiva 2010/13/EU.

(2)

Republika Slovenija lahko začasno, za obdobje največ šestih mesecev, omeji svobodo sprejemanja in ponovnega prenašanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav članic Evropske unije iz prejšnjega odstavka, če:

-

se z avdiovizualno medijsko storitvijo, ki jo ponuja ponudnik avdiovizualne medijske storitve pod pristojnostjo druge države članice Evropske unije, očitno, resno in huje spodbuja nasilje ali sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali državljanstva ali se očitno, resno in huje krši varstvo otrok, kot je zagotovljeno s tem zakonom, ali ogroža javno zdravje ali predstavlja resno in hudo nevarnost, da bo javno zdravje ogroženo;

-

je ponudnik avdiovizualne medijske storitve v zadnjih 12 mesecih v vsaj dveh primerih že ravnal, kot je navedeno v prejšnji alineji;

-

je Republika Slovenija uradno pisno obvestila ponudnika avdiovizualne medijske storitve, državo članico Evropske unije, ki ima pristojnost nad tem ponudnikom, in Evropsko komisijo o domnevnih kršitvah in sorazmernih ukrepih, ki jih namerava sprejeti, če znova pride do take kršitve in

-

na podlagi posvetovanj z državo članico Evropske unije, ki ima pristojnost nad ponudnikom avdiovizualne medijske storitve, in Evropsko komisijo ni prišlo do sporazumne poravnave v enem mesecu po tem, ko je Evropska komisija prejela uradno obvestilo iz prejšnje alineje.

(3)

Republika Slovenija lahko začasno, za obdobje največ šestih mesecev, omeji svobodo sprejemanja in ponovnega prenašanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav članic Evropske unije iz prvega odstavka tega člena tudi v primeru, če:

-

se z avdiovizualno medijsko storitvijo, ki jo ponuja ponudnik avdiovizualne medijske storitve pod pristojnostjo druge države članice Evropske unije, očitno, resno in huje ščuva k storitvi terorističnih kaznivih dejanj ali ogroža javno zdravje ali predstavlja resno in hudo nevarnost, da bo javna varnost ogrožena, vključno z varovanjem nacionalne varnosti in obrambe;

-

se je v zadnjih 12 mesecih ravnanje iz prejšnje alineje zgodilo že vsaj enkrat in

-

je Republika Slovenija uradno pisno obvestila ponudnika avdiovizualne medijske storitve, državo članico Evropske unije, ki ima pristojnost nad tem ponudnikom, in Evropsko komisijo o domnevni kršitvi in sorazmernih ukrepih, ki jih namerava sprejeti, če znova pride do take kršitve.

(4)

Republika Slovenija lahko v nujnih primerih najpozneje en mesec po domnevni kršitvi iz prve alineje prejšnjega odstavka omeji svobodo sprejemanja in ponovnega prenašanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav članic Evropske unije iz prvega odstavka tega člena ne da bi izpolnila pogoje iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka. Agencija v 15 dneh od sprejetja ukrepov o tem uradno obvesti Evropsko komisijo in državo članico Evropske komisije, pod katere pristojnost spada ponudnik avdiovizualne medijske storitve, in navede razloge, zaradi katerih meni, da gre za nujni primer.

(5)

V postopkih iz drugega in tretjega odstavka tega člena Republika Slovenija ponudniku avdiovizualne medijske storitve zagotovi pravico do zagovornika in mu omogoči, da se izjavi o ugotovljenih kršitvah.

(6)

Če Evropska komisija presodi, da ukrepi, sprejeti na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena, niso združljivi s pravom Evropske unije, jih Republika Slovenija nemudoma odpravi oziroma razveljavi.«.

13. člen

Naslov tretjega poglavja se spremeni tako, da se glasi: »ZAŠČITA OTROK, INVALIDOV IN VARSTVO RANLJIVIH DRUŽBENIH SKUPIN«.

14. člen

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

»14. člen

(zaščita otrok v avdiovizualnih medijskih storitvah)

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS-B)

Časovnica