na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 41-2065/2017, stran 5915 DATUM OBJAVE: 28.7.2017
VELJAVNOST: od 12.8.2017 / UPORABA: od 1.1.2019
RS 41-2065/2017
Verzija
2 / 3
Čistopis se uporablja od 1.9.2019 do 31.8.2027. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
2065. Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP)
o razglasitvi Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP)
Razglašam Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. julija 2017.
Št. 003-02-7/2017-19
Ljubljana, dne 22. julija 2017
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O CELOSTNI ZGODNJI OBRAVNAVI PREDŠOLSKIH OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI (ZOPOPP)
O CELOSTNI ZGODNJI OBRAVNAVI PREDŠOLSKIH OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI (ZOPOPP)
I. SPLOŠNE DOLOČBE IN TEMELJNA NAČELA
1. člen
(vsebina zakona)
(1)
S tem zakonom se ureja celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in otrok z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju.
(2)
Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in otrok z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju obsega obravnave otroka in njegove družine v predšolskem obdobju z namenom, da se zagotovi in spodbudi otrokov razvoj, okrepi zmogljivost družine ter spodbudi socialna vključenost družine in otroka.
2. člen
(cilji in načela celostne zgodnje obravnave)
Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in otrok z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju (v nadaljnjem besedilu: zgodnja obravnava) po tem zakonu temelji na naslednjih ciljih in načelih:
-
zagotavljanje največje koristi otroka in pospešitev razvoja otroka ter zmanjšanje možnosti za razvoj trajnih posebnih potreb,
-
zagotavljanje vseh informacij za starše, rejnike oziroma zakonite zastopnike (v nadaljnjem besedilu: starši),
-
zgodnje prepoznavanje otrok s posebnimi potrebami in otrok z rizičnimi dejavniki,
-
zagotavljanje psihosocialne pomoči staršem ob rojstvu otroka, v zdravstvenih ustanovah, v vrtcih ter v predšolskih oddelkih v okviru zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in socialnovarstvenih zavodov,
-
zagotavljanje strokovne ocene otrokovih zmožnosti in posebnih potreb,
-
individualizirani pristop pomoči otroku in družini,
-
sodelovanje strokovnjakov in staršev pri izdelavi individualnega načrta pomoči družini,
-
zagotavljanje celovite zdravstvene oskrbe otroka,
-
zagotavljanje celovite in koordinirane pomoči otroku in družini,
-
avtonomnost, strokovnost in odgovornost strokovnih delavcev, ki delajo z otrokom in družino;
-
informiranost staršev o otrokovih obravnavah in napredku ter utrjevanje samozavesti staršev, sooblikovanje njihove aktivne vloge, s tem pa povečanje zmogljivosti družin pri skrbi za otroka,
-
ozaveščanje strokovne in najširše javnosti o nujnosti celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok.
3. člen
(otroci s posebnimi potrebami)
Otroci s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju so otroci z razvojnimi zaostanki, primanjkljaji, ovirami oziroma motnjami na telesnem, spoznavnem, zaznavnem, socialno- čustvenem, sporazumevalnem področju ter dolgotrajnimi boleznimi.
4. člen
(otroci z rizičnimi dejavniki)
(1)
Otroci z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju so otroci, pri katerih obstajajo rizični dejavniki za razvojne primanjkljaje, zaostanke, ovire oziroma motnje.
(2)
Rizični dejavniki so dejavniki, ki nastanejo v nosečnosti, med rojevanjem ali takoj po porodu, in bi lahko vplivali na kasnejši otrokov razvoj. Rizični dejavniki se lahko pojavijo tudi kasneje zaradi bolezni ali slabega socialno-ekonomskega položaja družine.
5. člen
(prepoznavanje)
Otroci s posebnimi potrebami in otroci z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju (v nadaljnjem besedilu: otroci) so lahko prepoznani v okviru družine, v zdravstvenem sistemu v okviru izvajanja preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni oziroma pregledov znotraj tega okvira in drugih obravnav v vrtcu, v vzgojno-izobraževalnem zavodu, socialnovarstvenem zavodu ali v okviru storitev centrov za socialno delo.
6. člen
(izvajalci zgodnje obravnave)
(1)
Zgodnjo obravnavo izvajajo centri za zgodnjo obravnavo.
(2)
Storitve zgodnje obravnave na predlog centra za zgodnjo obravnavo izvajajo v okviru javne mreže tudi javni vrtci in drugi vzgojno-izobraževalni zavodi, socialnovarstveni zavodi, centri za socialno delo, centri za duševno zdravje in svetovalni centri.
7. člen
(storitve zgodnje obravnave)
(1)
Izvajalci iz prejšnjega člena izvajajo naslednje timsko usklajene storitve:
-
zdravstvene storitve, potrebne za diagnostiko, oceno stanja in zdravstveno oskrbo,
-
storitve zgodnjega presejanja, odkrivanja, ocenjevanja in spremljanja,
-
usposabljanje družin, svetovanje in obiske v otrokovem okolju,
-
logopedsko obravnavo,
-
delovno terapijo,
-
fizioterapijo,
-
psihosocialno pomoč,
-
zagotavljanje opreme in pomoč pri gibanju in sporazumevanju,
-
pomoč pri prilagoditvi bivalnega okolja otroka,
-
specialno pedagoško obravnavo,
-
storitve iz socialnega varstva.
(2)
Storitve iz prejšnjega odstavka se izvajajo v okviru javne službe in temeljijo na individualnem načrtu pomoči družini ali zapisniku iz 12. člena tega zakona.
(3)
Storitve se izvajajo v centru za zgodnjo obravnavo, v porodnišnici ali drugih zdravstvenih ustanovah, v centrih za socialno delo, v vrtcih in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih, socialnovarstvenih zavodih, centrih za duševno zdravje, svetovalnih centrih in drugih zavodih oziroma ustanovah.
(4)
Storitve se lahko izvajajo tudi na domu, če multidisciplinarni tim ugotovi, da je takšno izvajanje storitve potrebno.
II. CENTRI ZA ZGODNJO OBRAVNAVO
8. člen
(organiziranost centrov za zgodnjo obravnavo)
(1)
Center za zgodnjo obravnavo deluje v okviru javne mreže, ki jo določi minister, pristojen za zdravje, ob soglasju ministra, pristojnega za izobraževanje in ministra, pristojnega za socialno varstvo. Javna mreža mora zagotavljati regijsko pokritost in dostopnost storitev glede na populacijo.
(2)
V centru za zgodnjo obravnavo delujejo zdravnik specialist pediater, diplomirana medicinska sestra, srednja medicinska sestra ali administrator, fizioterapevti, delovni terapevti, logopedi, psihologi, strokovni delavci s področja specialne in rehabilitacijske pedagogike in socialni delavci ter po potrebi drugi strokovnjaki. Zaposleni morajo izpolnjevati kadrovske pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo stopnje in smeri izobrazbe strokovnih in drugih delavcev na področju zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva.
(3)
Sredstva za financiranje zaposlitev v centrih za zgodnjo obravnavo se zagotavljajo v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost oziroma z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje.
9. člen
(obisk centra za zgodnjo obravnavo)